Afganistanski zunanji minister Abdulah Abdulah ni želel razkriti podrobnosti sporazuma, dejal je le, da bodo sile sodelovale z afganistanskimi oblastmi na področju varnosti in bodo delovale v skladu z zakonom, ki jim dovoljuje samoobrambo. Sporazum o namestitvi Mednarodnih sil za podporo varnosti v Afganistanu (ISAF) naj bi najverjetneje parafirali še danes. Sporazum bosta predvidoma podpisala notranji minister prehodne afganistanske vlade Junis Kanuni in britanski general John McColl, ki bo silam ISAF tudi poveljeval. Sile naj bi sicer štele od 3000 do 4000 pripadnikov, prve tri mesece pa naj bi jim poveljevala Velika Britanija. Ta bo v enote prispevala 1500 svojih vojakov.
Afganistanski obrambni minister Mohamed Fahim pa je dejal, da bo po dogovoru do 300 vojakov mirovnih sil v prestolnici, drugi pa bodo v bazi pri kabulskem letališču. Od skupnega števila 3000 jih bo tretjina opravljala varnostne naloge, ostali pa logistične in humanitarne naloge. Po besedah ministra bi morale ZDA končati z bombardiranjem, saj je Osama bin Laden najverjetneje pobegnil v Pakistan, njegovi borci pa so razpršeni. Po afganistanskih virih naj bi v zadnjih dveh dneh v ameriških bombardiranjih umrlo vsaj 15 ljudi. Tako naj bi v nočnih napadih v petek in soboto bombe zadele vas Šejkan, ki se nahaja zahodno od mesta Gardez. Umrli naj bi predvsem otroci in ženske.
Afganistanski zunanji minister Abdulah je sicer danes omenil možnost, da se glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden še vedno nahaja v Afganistanu, hkrati pa napovedal nadaljevanje ameriških napadov, dokler ne bodo uničili teroristov.
Afganistanska stran je na namestitev enot okvirno pristala na vseafganistanski konferenci, ki je ta mesec potekala na Petersbergu pri Bonnu. Prve enote varnostnih sil so v Kabul prispele že pred 22. decembrom, ko je svoj šestmesečni mandat uradno nastopila začasna afganistanska vlada, vendar so prihod drugih enot preložili, saj se z novimi afganistanskimi oblastmi niso uspeli dogovoriti o številu in pristojnosti sil.
Kam s talibanskimi ujetniki?
Medtem so v Afganistanu ameriške enote nadaljevale preseljevanje ujetnikov iz zapora pri Mazar-i-Šarifu na severu države v zapor na jugu države blizu Kandaharja, ki lahko sprejme 250 ljudi. Ta konec tedna so vanj preselili 76 ujetnikov, ki prihajajo iz 14 držav, skupno pa jih je sedaj v zaporu 124.
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je v četrtek potrdil, da v ameriškem oporišču v zalivu Guantanamo na Kubi potekajo priprave na sprejem ujetih talibanov in pripadnikov Al Kaide. Preden bo vse pripravljeno na njihov sprejem, pa bo minilo še nekaj tednov, je dejal Rumsfeld, ki je obenem zanikal trditve, da bi lahko v oporišču vzpostavili vojaška sodišča.
Uradna Kuba se je danes prvič odzvala na te napovedi ameriške administracije. Podpredsednik Kube Jose Ramon Fernandez je dejal, da kaže namera "o pridržanju vojnih ujetnikov v ameriškem oporišču v državi, ki že leta zahteva njegovo zaprtje, aroganco ZDA".
ZDA so zaliv Guantanamo zasedle leta 1898, prvo najemno pogodbo s Kubo pa so podpisale leta 1903. V skladu z drugo pogodbo, podpisano leta 1934, bi ozemlje znova pripadlo Kubo v primeru, če bi ga ZDA zapustile ali pa če bi se obe državi s tem strinjali.
Emancipacija afganistanskih žensk
Amina Afzali, predstavnica ženskega gibanja v Afganistanu, je danes pozvala ženske, naj odvržejo tradicionalno oblačilo burko. Afzalijeva je na afganistanskem radiu citirala Koran, kjer ne piše nič o zakrivanju obraza in ženske pozvala, da se na letošnjo sveto pot v Mekko podajo nezakrite in tam o tem prepričajo vse ženske. Za večino žensk je burka vendarle del tradicije, hkrati pa tudi zaščita pred pogledi.
