Razprave ni bilo, saj so jo opravili že 25. februarja, ko so poslanske skupine vseh parlamentarnih strank izrazile podporo predlaganemu zakonskemu predlogu. S tem je Hrvaška kot zadnja naslednica nekdanje SFRJ ratificirala nasledstveni sporazum, ki so ga naslednice podpisale 29. junija 2001 na Dunaju.
Ob tem so vlado s posebnim sklepom obvezali, da pred mednarodnimi ustanovami nadaljuje prizadevanja za ugotovitev, kaj se je zgodilo s 598 milijoni ameriških dolarjev, ki jih pogrešajo iz nasledstvenega paketa.
Hrvaška sporazuma doslej ni želela ratificirati prav zaradi omenjenega vprašanja. Gre za sredstva pri mešanih bankah nekdanje SFRJ v tujini, ki naj bi jih bilo po podatkih iz nasledstvenega sporazuma za 645 milijonov dolarjev, a se je kasneje izkazalo, da naj bi jih bilo po nekaterih podatkih le še za 56 milijonov dolarjev. Do podatkov, kaj se je zgodilo z omenjenimi sredstvi, se skuša Zagreb dokopati tudi s tožbo proti frankfurtski banki LHB Internationale Handelsbank, ki je sicer v večinskem lastništvu Nove Ljubljanske banke.
V tožbi hrvaška stran zahteva razkritje podatkov o poslovanju Narodne banke Jugoslavije na računu pri LHB banki. Tožba sloni na vsebini nasledstvenega sporazuma. LHB banka je doslej že večkrat poudarila, da vpogled v račune NBJ v LHB ni možen, saj podpisani nasledstveni sporazum še ni ratificiran. Ko bo in bo torej veljaven, pa bodo vse naslednice lahko pravno imele vpogled v dogodke, ki so se odvijali na računu NBJ v LHB.
Sporazum o nasledstvu sicer omogoča obravnavo nekaterih nasledstvenih vprašanj še pred ratifikacijo, tako da je imelo več odborov za posamezne zadeve že številna srečanja, na katerih so tudi že rešili nekatera vprašanja.
