Po oceni Londona takšni dvostranski sporazumi niso v nasprotju z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), zato možnost za podpis obstaja. Velika Britanija bo sicer počakala na oblikovanje skupnega stališča EU do tega vprašanja, so še dodali diplomati. Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je na Danskem v vlogi zunanjega ministra, pa je ob robu srečanja povedal, da je Italija pripravljena podpisati tak sporazum.
EU skupnega stališča do ameriškega predloga sicer še ni zavzela, vendar je bila načelno do njega odklonilna. Dansko predsedstvo EU se zavzema za kompromis, ki bi ohranil integriteto sodišča in dobre čezatlantske odnose.
Razhajanja povzroča tudi Irak
Irak naj takoj sprejme inšpektorje Združenih narodov, da bodo lahko preverili, ali ima orožje za množično uničevanje, so poudarili zunanji ministri po današnji razpravi o Iraku, za katero so se odločili zaradi vse bolj konkretnih groženj ZDA z napadom na to državo. "Irak mora spoštovati mednarodne obveznosti in polno upoštevati resolucije Združenih narodov, ki zahtevajo vstop inšpektorjev v državo," je poudaril predsedujoči na srečanju, danski zunanji minister Per Stig Moeller.
"EU je zaskrbljena zaradi iraške grožnje z orožjem za množično uničevanje in vztraja pri spoštovanju resolucij Združenih narodov," je tudi poudaril Moeller. "V iraški krizi EU v celoti podpira Združene narode," je dodal. Do konkretnih ameriških groženj oziroma vojaškega posredovanja v Iraku pa se zunanji minister ni opredeljeval: "Vojne ni predlagal nihče," je dejal, ko je zavrnil odgovarjanje na hipotetična vprašanja.
Nad ameriškimi grožnjami Iraku petnajsterica ni navdušena, vendar se kljub temu stališča posameznih članic razhajajo. Medtem ko Pariz in Berlin napadom, katerih namen je vreči režim Sadama Huseina, močno nasprotujeta, skuša London ustreči Washingtonu in je do napadov manj odklonilen. Utegnil bi jih podpreti, če bi ZDA zanje iskale soglasje v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Ministri še o poplavah in Bližnjem vzhodu
Zunanji ministri so podprli predlog Evropske komisije za oblikovanje posebnega sklada za pomoč ob naravnih, tehnoloških in okoljskih katastrofah. Komisijo so ob tem pozvali, naj čimprej predloži konkretne pravne podlage za tak sklad, tako da jih bodo lahko sprejeli že na svojem prihodnjem zasedanju 30. septembra v Bruslju.
Oblikovanje sklada je komisija predlagala sredi minulega tedna kot odziv na hude poplave, ki so poleti prizadele Srednjo in Vzhodno Evropo, še posebej pa Nemčijo, Avstrijo, Češko in Slovaško. Skladno s predlogom komisije naj bi bilo v skladu na voljo od 500 milijonov do največ milijarde evrov sredstev, do katerih bi bile upravičene tako države članice EU kot tudi države, ki se o članstvu šele pogajajo.
Sredstva naj bi bila v prvi vrsti namenjena za odpravo posledic, ki jih naravne in druge katastrofe povzročajo na infrastrukturi, kot sta električna napeljava in vodna oskrba, pri telekomunikacijah, v prometu in socialni oskrbi. V evropskem proračunu tovrstne postavke zdaj ni.
