Sporne metode zasliševanj

Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je morala znova zanikati, da ameriški zasliševalci mučijo ujete teroristične osumljence, potem ko je New York Times objavil vsebini dveh tajnih dokumentov, ki dovoljujeta nekatere zasliševalske metode, ki bi morale biti prepovedane z zakonom. Kongresni demokrati so namreč v četrtek zahtevali vpogled v vsebino dokumentov, Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) pa zahteva preiskavo.

New York Times je navajal zaupne neimenovane vire, da je pravosodno ministrstvo ZDA v letu 2005 na prošnjo obveščevalne agencije Cia izdalo dve pravni mnenji glede tega, kakšni prijemi so dovoljeni pri zasliševanju osumljenih teroristov. Ti dve mnenji naj bi bili v nasprotju z zakonom in izjavami predstavnikov administracije na podlagi mnenja pravosodnega ministrstva iz leta 2004, ki je mučenje označilo za "odurno".

Pravosodno ministrstvo ZDA je že leta 2002 s pravnim mnenjem dalo zeleno luč zasliševalcem, da uporabijo vse metode, ki ne pripeljejo do odpovedi delovanja ključnih organov ali smrti. Ko je to mnenje prišlo v javnost, je prišlo do hudih kritik, vendar tudi obrambe konservativnih komentatorjev, da s teroristi pač ne gre ravnati v rokavicah, še posebej če imajo ključne informacije za nacionalno varnost.

Kongres je potem sprejel zakon, ki prepoveduje okrutno, nečloveško in poniževalno ravnanje z ujetimi terorističnimi osumljenci. Varovalke so potrebne, saj se v ujetništvu znajdejo tudi nedolžni. New York Times pa navaja, da je pravosodno ministrstvo leta 2005, kmalu potem, ko je položaj nastopil Alberto Gonzales, izdalo najprej tajno mnenje, da lahko ujetnike tepejo po glavi, izpostavljajo mrazu in navideznemu utapljanju.

Pod drobnogledom na domačih tleh

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z veliko večino 389 proti 30 potrdil predlog zakona, po katerem bodo ameriški zasebni varnostniki, ki delujejo v Iraku in drugje v tujini, podvrženi pristojnosti ameriških sodišč. Demokratski senatorji so napovedali hiter sprejem podobnega predloga v senatu.

Kongres pod demokratskim vodstvom se je tako odzval na številna poročila o nasilju, zločinih in zlorabah tujih varnostnikov v Iraku, neposreden povod pa je bil incident 16. septembra v Bagdadu, ko so uslužbenci podjetja Blackwater USA ubili najmanj 13 iraških civilistov. Na tisoče tujih zasebnih varnostnikov, ki delujejo v Iraku, uživa imuniteto pred iraškimi sodišči in doslej tudi pred ameriškimi. V ZDA imajo sicer zakon, po katerem je civilno osebje v službi Pentagona v pristojnosti ameriških sodišč. Vendar pa Blackwater sodeluje predvsem pri varovanju diplomatov State Departmenta, s katerim ima tudi pogodbo.

Med odmevnejšimi primeri je bil umor iraškega varnostnika s strani uslužbenca podjetja Blackwater, ki je bil pijan. Podjetje ga je poslalo domov in vrglo iz službe, kaj drugega pa se mu ni zgodilo. Primer naj bi šele sedaj preiskovalo ameriško pravosodno ministrstvo. Pravosodno ministrstvo se je vpletlo tudi v preiskavo pokola 16. septembra in v Irak so odpotovali preiskovalci zvezne policije FBI.

Tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack je povedal, da je njihov urad za diplomatsko varnost predal preiskavo FBI, vendar to še ne pomeni, da bo prišlo tudi do vložitve obtožnic. Lahko bi prišlo do ironije, če bi morali agente FBI v Iraku po pogodbi varovati varnostniki Blackwaterja, a se je FBI raje odločil za uporabo varnostnikov, ki so na plačilnem seznamu zvezne vlade.

Medtem ko so demokrati sprejem predloga zakona razglašali za zmago pravne države in zdrave pameti, pa so jih republikanski kolegi napadli, da le kritizirajo pogumne ljudi, ki so v Iraku nenehno izpostavljeni nevarnostim in pošteno opravljajo pomembno delo. Kljub temu jih je večina glasovala z demokrati, ko je bil potrjen amandma, ki iz zakona izvzema tajne agente CIA in druge. Bela hiša se je na predlog zakona odzvala negativno, sicer pa brez grožnje z vetom.

Uradno sporočilo Bele hiše brez podrobnejšega pojasnila pravi, da bo zakon ogrozil nacionalno varnost. Tovrstni zakon je sicer v torek na zaslišanju v kongresu podprl tudi ustanovitelj Blackwaterja Erik Prince. Varnostnike Blackwaterja, ki so bili vpleteni v streljanje 16. septembra, pa namerava sodno preganjati tudi Irak. Iračani trdijo, da so varnostniki nenadoma odprli ogenj na nič hudega sluteče civiliste, Blackwater pa trdi, da so le odgovorili na napad.