Volitve je nadzorovalo 40 opazovalcev iz Armenije, Rusije, ZDA in nekaterih evropskih držav, za predsedniško mesto pa so se potegovali štirje kandidati. Evropska unija, Rusija in Svet Evrope so opozorili, da bodo volitve v Gorskem Karabahu spodkopale dosedanja prizadevanja za rešitev vprašanja tega 4400 kvadratnih kilometrov velikega spornega območja. Visoki predstavniki v Azerbajdžanu pa so ocenili, da so volitve grobo kršenje mednarodnega prava in primer armenske agresije.
Gorski Karabah je sicer del Azerbajdžana, vendar tam živijo skoraj izključno Armenci. Leta 1988 so na območju razglasili neodvisno Armensko republiko Gorski Karabah, kar je sprožilo šestletno vojno. Kljub premirju, sklenjenemu leta 1994, še vedno prihaja do občasnih spopadov.
Vodilno vlogo v reševanju krize so prevzele ZDA, visoki predstavniki pa so izrazili upanje, da bo korak naprej storjen v sredo, ko se bosta v armenski prestolnici Erevan srečala armenski predsednik Robert Kočarjan in njegov azerbajdžanski kolega Gejdar Alijev.
