Zakon predvideva, da morajo vsi tujci, ki so prišli na Nizozemsko po 1. aprilu 2001, najkasneje v treh letih zapustiti državo. Na Nizozemskem bo lahko ostalo le okoli 2600 ljudi, za katere oblasti v Haagu predvidevajo, da bi bilo ob vrnitvi v domovino njihovo življenje ogroženo.
Parlamentarna večina naj bi podpirala novo vladno politiko. Kljub temu pa javnost v veliki meri nasprotuje ostremu zakonu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se s tako strogo ureditvijo vprašanja priseljevanja ne strinja več kot 60 odstotkov Nizozemcev. Odločitev uradnega Haaga bi lahko sprožila nenadzorovan odziv priseljencev, opozarjajo človekoljubne organizacije. Mnogi med njimi na Nizozemskem živijo že več let, številni so si ustvarili družine, ki jih bodo morali zdaj zapustiti, še dodajajo.
Oglasil se je tudi cerkveni svet in velik število nizozemskih županov. "Veliko število prosilcev za živi v kritičnih razmerah. Imajo tako psihične kot fizične težave, njihove družine so razbite, razmere v njihovih državah pa so nestabilne in nevarne," poudarja cerkveni svet v protestnem pismu, ki so ga naslovili na vlado.
Nekateri priseljenci so že zagrozili z gladovnimi stavkami, eden od prosilcev za azil, ki mu grozi izgon, si je iz protesta zašil veke in ustnice. Organizacija Human Rights Watch opozarja, da nizozemska vlada z zakonom krši mednarodne humanitarne standarde in poudarja, da nameravajo oblasti v Haagu priseljence, med njimi je tudi mnogo otrok, vračati na zelo nevarna območja, kot so Afganistan, Čečenija in Somalija. Zaradi zakona so izjemno zaskrbljeni tudi v uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice.
Vlada odločno brani svoj predlog in zatrjuje, da nikogar, ki bi mu v domovini grozila nevarnost, ne bodo prisilili oditi. Te ljudi naj bi zadržali v posebnih deportirnih centrih.
