Tričlanski sodni senat zveznega prizivnega sodišča v Richmondu v ameriški zvezni državi Virginia je zato v sredo poslušal argumente zveznih tožilcev in obrambe v primeru procesa proti Musauiju. Sodnica Leonie Brinkema je tožilstvu ukazala, naj Musauiju omogočijo zaslišanje teroristov, ki bi lahko dokazali njegovo nedolžnost glede domnevne udeležbe v napadih na ZDA 11. septembra 2001. Tožilci so trdili, da nacionalna varnost tega ne dopušča, sodnica pa jim je 2. oktobra odgovorila, da naj v nasprotnem primeru pozabijo na zahtevo po smrtni kazni in na druge dokaze, ki ga povezujejo z 11. septembrom.
Tožilci so zagrozili, da bodo zaradi takšnega nedomoljubnega obnašanja sodnice Musauija premestili s civilnega pred vojaško sodišče, kjer ne bodo imeli takšnih težav z lastno ustavo. Pred tem pa so se vendarle pritožili na prizivno sodišče v Richmondu, saj je primer pomemben za ugotavljanje, ali lahko procesi proti domnevnim teroristom potekajo na civilnih sodiščih, ali pa bo vlada raje tvegala mednarodno jezo in osumljence spravila pred vojaška sodišča. Ne glede na to, da so jih imenovali republikanski predsedniki, pa so se tudi trije sodniki prizivnega sodišča v sredo spraševali, ali ima vlada resnično pravico nekoga zapreti, obtožiti, zahtevati smrtno kazen, hkrati pa mu onemogočiti dostop do razbremenilnih dokazov.
Musaui zahteva zaslišanje treh teroristov, ki so nekje v tujini v ameriškem ujetništvu, česar mu tožilstvo ne dovoli, ne glede na to, da je sodnica Brinkema predlagala kompromis z videokonferenco med sodiščem in krajem, kjer imajo Američani zaprte člane Al Kaide Ramzija Binalšiba, Kalida Šejka Mohameda in Mustafo Ahmeda al Havsavija. Namestnik glavnega odvetnika ZDA Paul Clement je trdil, da Musaui nima pravice, da bi se okoristil zaradi srečnega naključja, po katerem je ameriškim oblastem uspelo ujeti tri teroriste in lahko sedaj zahteva njihovo zaslišanje. Če jih namreč ne bi ujeli, potem tega ne bi mogel zahtevati. V primeru, da mu to dovolijo, bodo podobno hoteli vsi drugi obtoženi teroristi.
Musauijev javni zagovornik Frank Dunham pa je zatrdil, da se takšne stvari nenehno dogajajo v kazenskih primerih. Včasih je kakšna priča pač dostopna, včasih pa ne, vendar en primer ne pomeni presedana za drugega, kot to trdi vlada. Dunham je sodnikom sicer zlezel pod kožo s trditvijo, da v tem primeru sploh ne gre za Musauija, ampak za njih same, za ameriški pravosodni sistem in za Ameriko kot pravno državo. 6. amandma k ustavi jasno določa, da ima obtoženec pravico do razbremenilnih dokazov in vladne trditve, da je nacionalna varnost pomembnejša, ne vzdržijo.
Tožilci namreč trdijo, da bi z zaslišanjem prekinili zasliševalski proces proti trem zaprtim teroristom, ki bi lahko poleg tega svojim tovarišem na prostem poslali kakšno vzpodbudno sporočilo. Tudi to ne vzdrži dejstev, saj je sodnica Brinkema pristala v videokonferenco, zaprto za javnost.
Obsojen zaradi druženja s teroristi
Ameriški zvezni sodnik William Skretny je v sredo obsodil prvega od šesterice fantov iz kraja Lackawanna v ameriški zvezni državi New York na 10 let zapora, vendar ne zaradi tega, ker je terorist ali ker je imel slabe namene, ampak zaradi tega, ker je spomladi leta 2001 obiskal Afganistan in se tam v enem od terorističnih taborišč srečal z Osamo bin Ladnom. Obsodbo je omogočil protiteroristični zakon iz leta 1996, po katerem lahko sodišče pošlje nekoga v zapor že zato, ker se je pozdravil z nekom, ki je osumljen terorizma.
Skretny je slednje pojasnil Mukhtarju al Bakriju in mu po desetih letih naložil še tri leta stalnega policijskega nadzora in 2000 dolarjev kazni za nudenje podpore teroristom.
Al Bakri in preostala peterica obtožencev so v zameno za nižje kazni priznali, da so spomladi leta 2001 potovali v Afganistan in se tam spoznali s člani teroristične mreže Al Kaida. Vsi obtoženci pa so zanikali, da bi bili člani speče teroristične celice v ZDA oziroma da bi pripravljali napade.
Ameriški zagovorniki človekovih pravic trdijo, da je zakon iz leta 1996 neustaven, ker omogoča obsodbe na podlagi tega, s kom se nekdo druži, ne glede na to, ali je storil kaznivo dejanje. Prebivalci Lackawanne, kjer živi več tisoč ljudi arabskega oziroma jemenskega porekla, so zaradi obsodbe razočarani, ker so prepričani, da šesterica ni imela nobenih slabih namenov, vendar pa se ne upajo preglasno pritoževati.
