Spravo napoveduje tudi vrnitev Demokratične stranke Srbije Vojislava Koštunice pod okrilje koalicije.
Demokratična stranka Srbije (DSS), ki ima v skupščini Srbije lasten poslanski klub s 45 poslanci, pred dnevi ni želela podpreti predloga zakona o delu, zaradi česar so članice DOS razrešile predsednika parlamenta Dragana Maršičanina, ki je iz vrst Koštuničeve stranke, na njegov položaj pa je bila izvoljena Nataša Mićić iz Državljanske zveze Srbije (GSS). Posamezne članice DOS so namigovale, da bodo zahtevale izključitev DSS iz DOS in odvzem poslanskih mandatov tej stranki. Koštunica pa je zahteval vrnitev položaja predsednika srbske skupščine njegovi stranki, kar sta v pobudi za razrešitev krize v DOS predlagala tudi vodja GSS in jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanovič ter član skupine ekonomistov G-17 in podpredsednik vlade ZRJ Miroljub Labus. Predsedstvo DOS je na ponedeljkovem sestanku zavrnilo Koštuničev "ultimat" in pozvalo DSS, naj podpre reformno politiko koalicije, šele potem pa bi bil mogoč pogovor o normalizaciji odnosov med njenimi članicami. Poslanci DSS so v torek sprožili pobudo za razpis izrednih volitev, vendar je njihov predlog zavrnjen iz povsem formalnih razlogov.
Na sredinem glasovanju o predlogu spornega zakona o delu so poslanci iz vrst DSS zakon končno podprli, kar po ocenah beograjskih analitikov in komentatorjev napoveduje rešitev krize v vladajoči koaliciji. Pogoj za to naj bi bila po besedah Dragorja Hiberja enotna politika DOS glede vseh bistvenih vprašanj, kot so delo v parlamentu, sprejetje temeljnih reformnih zakonov, od katerih je odvisno sodelovanje z mednarodnimi ustanovami, sprejetje zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem ter priprava nove jugoslovanske in srbske ustave. Iz štaba DSS so sporočili, da se bodo zavzemali za novo vlado, vrnitev položaja predsednika parlamenta, ukinitev vladnih "nezakonitih" odlokov in razpis predčasnih parlamentarnih volitev najpozneje do konca septembra 2002.
