Sprava v ruski pravoslavni cerkvi

S tem se je končala sprava v ruski pravoslavni cerkvi, ki je bila razdeljena skoraj 90 let. Ponovna združitev je zmaga ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki v ruski pravoslavni cerkvi vidi enega od glavnih stebrov posovjetske ruske družbe.

Listino o kanonski združitvi sta podpisala ruski patriarh Aleksij II., voditelj največje pravoslavne cerkve na svetu, in vodja ruske pravoslavne cerkve zunaj Rusije, metropolit Lavr. Svečanost je potekala v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika - simbolu preporoda ruske cerkve po padcu uradno ateistične Sovjetske zveze leta 1991. Gre namreč za repliko katedrale, ki so jo razstrelili leta 1931 po ukazu sovjetskega diktatorja Josefa Stalina.

"Mislim, da stojimo na pragu zgodovinskega dogodka, ki bo odpravil posledice državljanske vojne, ki je razdelila naš narod in našo cerkev," je v sredo na seji vodstva moskovskega patriarhata poudaril Aleksij. Cerkev v tujini se je od moskovskega patriarhata ločila tri leta po boljševiški revoluciji leta 1917, vse vezi z njim pa je pretrgala leta 1927, potem ko je takratni vodja ruske pravoslavne cerkve, patriarh Sergij, izrazil lojalnost cerkve komunistični vladi.

Lavr poudarja, da pri ponovni združitvi ne gre za spojitev cerkva, saj bo njegova veja ohranila administrativen nadzor nad svojimi več kot 400 župnijami. Njegova cerkev s sedežem v New Yorku naj bi imela sicer okoli 480.000 članov, medtem ko naj bi po navedbah moskovskega patriarhata ruski pravoslavni cerkvi pripadali kar dve tretjini od 142 milijonov Rusov, milijone vernikov pa naj bi imela tudi v drugih nekdanjih sovjetskih republikah.