Sprejeli podnebni paket

Evropska komisija je potrdila obsežni zakonodajni podnebno-energetski paket, je potrdila tiskovna predstavnica komisarja za okolje Stavrosa Dimasa Barbara Helfferich. Slovenija bo lahko skladno s podnebno-energetskim paketom izpuste toplogrednih plinov v sektorjih izven sheme trgovanja z emisijskimi kuponi - gre za gospodinjstva, promet, kmetijstvo, odpadke - povečala za štiri odstotke do leta 2020 v primerjavi z 2005, vendar pa bo morala hkrati zvišati delež porabe obnovljivih virov energije na 25 odstotkov.

Izpuste toplogrednih plinov v sektorjih izven sheme trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS) bodo lahko v glavnem povečale predvsem nove države članice EU, medtem ko jih bodo morale stare, ki so bolj razvite, znižati. Deleže je namreč Evropska komisija izračunala na osnovi bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca.

Toplogredne izpuste bo lahko poleg Slovenije povečalo še 11 držav: največ Bolgarija (20 odstotkov) in Romunija (19 odstotkov), sledijo Latvija (17 odstotkov), Litva (15 odstotkov), Poljska (14 odstotkov), Slovaška (13 odstotkov), Estonija (11 odstotkov), Madžarska (10 odstotkov), Češka (devet odstotkov), Malta (pet odstotkov) ter Portugalska (odstotek).

Znižati pa jih bodo morale vse ostale države. Največ Danska, Irska in Luksemburg (20 odstotkov), sledijo Švedska (17 odstotkov), Velika Britanija, Nizozemska, Finska in Avstrija (vse po 16 odstotkov), Belgija (15 odstotkov), Francija in Nemčija (14 odstotkov), Italija (13 odstotkov), Španija (10 odstotkov), Ciper (pet odstotkov) ter Grčija (štiri odstotke).

Barroso: Evropjeci zahtevajo vizijo

Predsednik komisije Jose Manuel Barroso bo z manjšo zamudo paket predstavil v Evropskem parlamentu, saj se je zasedanje komisije zavleklo, so tudi povedali v Bruslju.

Pomembno je, da je podnebno-energetski paket koristen tako za gospodarstvo kot za okolje. Želimo, da industrija ostane na evropskih tleh in nočemo izvažati delovnih mest v druge dele sveta, je ob predstavitvi omenjenega paketa na izredni seji Evropskega parlamenta v Bruslju danes poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Evropejci zahtevajo, da podamo jasno vizijo, ki smo jo oblikovali lani, je tudi poudaril Barroso. Ob tem je navedel strošek, ki ga bodo državljani tudi nosili. "Dodatni strošek za državljana je tri evre na teden," je ocenil. Pojasnil je, da paket seveda pomeni strošek, a ta je obvladljiv, ocenil pa ga je na okoli pol odstotka bruto domačega proizvoda do leta 2020. "Strošek neukrepanja pa bi bil še večji, celo do desetkrat. Ker pa gredo cene nafte in plina vsak dan navzgor, realni strošek paketa pravzaprav pada," je poudaril.

Barroso je paket označil za "najbolj daljnosežen predlog, kar jih je oblikovala Evropska komisija v zadnjih letih". Boj za gotovo in konkurenčno oskrbo z energijo je namreč po njegovih besedah eden izmed najpomembnejših, če že ne najpomembnejši izziv 21. stoletja.

Brezplačene dovolilnice

Barroso je dejal, da obstajajo določene panoge, kjer je zahtevek stroškovno večji. Nekatere panoge bodo lahko manj, druge več vložile v zmanjšanje emisij. Zato je poudaril, da paket za energetsko intenzivne panoge predvideva brezplačne dovolilnice oziroma emisijske kupone. "Kar zadeva zmožnosti, pa je mednarodni sporazum najboljši način za ta vprašanja," je menil.

Barroso je tudi izpostavil, da je komisija pri oblikovanju predloga želela spoštovati končne cilje, ki si jih je EU zastavila na marčnem Evropskem svetu lani, sicer bi izpadla "neresno". Sledila je načelu pravičnosti v smislu "možnosti in sposobnosti" držav članic glede investicij.

Znižanje toplogrednih plinov

Poleg tega se je komisija osredotočila na konkurenčnost, saj želi zmanjšati stroške za evropsko gospodarstvo. To bo mogoče tako, da se gospodarstvu da "prednost prve poteze". Predlogi so tudi oblikovani tako, da spodbudijo oblikovanje celostnega mednarodnega sporazuma za zmanjševanje toplogrednih izpustov in morebiti celo povečajo prizadevanja za to do 30 odstotkov, namesto 20 odstotkov, kolikor se je EU sama zavezala. Barroso je še izrazil željo, da bi se "že sedaj" osredotočili tudi na cilj, do leta 2050 prepoloviti svetovne emisije.

EU se je sicer zavezala znižati izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990, lahko tudi za 30 odstotkov v primeru širšega mednarodnega sporazuma, povečati delež obnovljivih virov energije na 20 odstotkov do leta 2020 ter dvigniti delež biogoriv v energetski mešanici EU na deset odstotkov.

Z uporabo obnovljivih virov energije bo EU lahko znižala emisije CO2, okrepila varnost dobave in razvila delovna mesta ter povečala rast v tem razvijajočem se visokotehnološkem sektorju. Koristi od ukrepov na področju OVE bi po ocenah Bruslja pomenili za 600 do 900 milijonov ton izpustov CO2 manj letno, zmanjšanje porabe fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno - predvsem iz uvoza. Stroški za to pa bi znašali od 13 do 18 milijard evrov letno, investicije pa naj bi znižale cene tehnologij na področju obnovljivih virov.

Vlada RS pozdravila okoljsko-energetski sveženj

Vlada Republike Slovenija pozdravlja predlog okoljsko-energetskega svežnja predpisov za doseganje ciljev nove evropske energetske in podnebne politike, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Predpisi okoljsko-energetskega svežnja bodo prispevali k razvoju in uporabi čistih tehnologij, s čimer bo Evropska unija postajala vse bolj družba z nizko porabo fosilnih goriv.

Povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni energiji s sedanjih 16 na 25 odstotkov po prepričanju vlade zahteva resen nacionalni pristop ter določeno prilagoditev razvojne strategije, ki bo vodila k izpolnjevanje zahtev brez ogrožanja hitrega gospodarskega razvoja države. Vlada še zatrjuje, da bo s predpisi okoljsko-energetskega svežnja vzpodbujala inovacije ter nadaljnjo rast gospodarstva ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja, da bi sedanjim in prihodnjim generacijam zagotovili življenje v čim bolj zdravem okolju.

Podobnik: Prednostna naloga podnebne spremembe

"Strateški okoljski prednostni nalogi našega predsedstva sta podnebne spremembe in biotska raznovrstnost," je danes v Bruslju v nastopu pred odborom Evropskega parlamenta za okolje, hrano in javno zdravje poudaril minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Članom odbora je predstavil program predsedovanja in odgovarjal tudi na njihova vprašanja.

"Paket (podnebno-energetski) je pomemben za ohranitev vodilne vloge EU, saj bo njegov dokončni sprejem prispeval tudi k pospešenim mednarodnim pogajanjem za oblikovanje podnebnega režima po letu 2012," je med drugim dejal minister.

Med zakonodajnimi zadevami v času slovenskega predsedovanja EU je Podobnik med drugim omenil zaključek prve obravnave direktive o kakovosti goriv ter niz "svežih" zakonodajnih predlogov, kot so predlog o emisijah ogljikovega dioksida iz osebnih vozil ter predlog o emisijah iz tovornih vozil ter prvo izmenjavo mnenj o prenovitvi direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja.