Vlada Republike srbske je namreč v petek sprejela končno poročilo komisije, ki je preiskala dogodke v Srebrenici julija 1995. Komisija je v preiskavi ugotovila, da je bilo julija 1995 v Srebrenici ubitih več tisoč Muslimanov. Pokola ni označila za genocid, kot je to storilo sodišče za vojne zločine v Haagu, pač pa je pokol označila za hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Poročilo je prav tako razkrilo lokacijo 32 novih množičnih grobišč.
Poročilo je vlada Republike Srbske predala visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH Paddyju Ashdownu, ki ga je že označil za pozitivno.
Grozljive podrobnosti
Po poročilu se je okoli 10 in 15 tisoč prebivalcev Srebrenice je 12. julija, slab teden po začetku napadov na mesto, podalo v beg. V mešani koloni je tretjina moških bila iz vrst 28. divizije armade BiH, za njimi pa so bili civilisti. Zvečer istega dne je kolono prestregla vojska Republike srbske, pri čemer je bilo zajetih okoli tisoč ljudi, piše v poročilu.
Vojaški dokumenti govorijo o tem, da so pri zajetju sodelovale tudi enote iz tedanje ZRJ in enote iz samozvane Republike Srbske krajine s Hrvaške, vendar v poročilu ugotavljajo, da o tem ni trdnih dokazov.
Dan zatem, 13. julija je vojska Republike srbske v okolici vasi Pobude zajela namanj šest tisoč moških, del ujetnikov pa so še istega dne pobili, piše v poročilu. 14. julija je vojska bosanskih Srbov zajela okoli 2.500 moških, od teh so jih okoli tisoč pobili v Orahovcu, med 1.500 in 2.000 ujetih pa so pobili pri vasi Petkovci. Kot piše v poročilu so poboji trajajli do 16. julija, žrtve pa so pokopali v vsaj 32-ih množičnih grobnicah.
