'Srbija po evropski poti'

Evropska unija pričakuje hitro oblikovanje proevropske in demokratične vlade v Srbiji, sta ob začetku zasedanja zunanjih ministrov unije v Bruslju poudarila visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter predsedujoči zasedanju, vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier.

Da pričakuje oblikovanje demokratične vlade, ki bo "v celoti" sodelovala z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je dejal tudi luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Tako bi Srbiji uspelo "stopiti korak" k EU, saj "korak Srbije mora biti evropski korak", je poudaril.

Rupel: Zmaga srbskih radikalcev je Pirova zmaga

"Zmaga radikalcev v Srbiji je Pirova zmaga," je izide volitev komentiral vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Srbska radikalna stranka, ki je po prvih izidih dobila največ glasov, ne more sama sestaviti vlade, zato "obstajajo pogoji za sestavo vlade proevropskih sil", je pojasnil. V Srbijo se sedaj odpravljajo številni visoki predstavniki EU, da "prijateljem v Beogradu svetujejo, naj sestavijo proevropsko vlado", je povedal Rupel. Izid volitev je "okrepitev proevropskih sil v Srbiji", je dejal in dodal, da ministri izide "ocenjujejo pozitivno". "Nikogar ni bilo, ki ne bi pozitivno ocenil izidov volitev," je poudaril.

Volitve so sicer priložnost za pospešitev evropskih procesov v Srbiji, med drugim so priložnost za nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Tako je "odprta pot za rehabilitacijo Srbije", je dejal minister, za njeno vključitev v gospodarske, kulturne in politične evropske procese.
V Beogradu morajo sedaj po pravilih novo vlado oblikovati v 90 dneh, vendar premier Vojislav Koštunica računa z dvema mesecema, je povedal Rupel. Pričakujemo, da "bomo zgodaj spomladi v Beogradu imeli vlado, s katero bomo lahko dobro sodelovali," je menil.

Srbska radikalna stranka (SRS)je na parlamentarnih volitvah dobila dobrih 27 odstotkov glasov. Daleč pred ostalimi tekmeci sta tudi Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića z 22,59 odstotka glasov in zveza DSS-NS na čelu s premierom Koštunico, ki je dobila 16,55 odstotka glasov. Radikalna stranka se zaveda, da tudi tokrat ne bo mogla samostojno oblikovati vlade, analitiki pa menijo, da se bodo tudi stranke iz demokratskega bloka težko sporazumele o sestavi vlade. Parlamentarnih volitev se je udeležilo 60,04 odstotka od dobrih 6,65 milijona volilnih upravičencev.

Srbski predsednik in vodja DS Tadić je po objavi prvih izidov parlamentarnih volitvah, po katerih je njegova stranka dobila drugo največje število glasov, dejal, da je to strankin najboljši rezultat po letu 2000. Poudaril je še, da so na volitvah stranke demokratične usmeritve dobile dvotretjinsko večino v parlamentu, kar je pomemben signal Evropi.

Nemška kanclerka in predsedujoča EU Angela Merkel je v nedeljo pred objavo prvih izidov volitve označila kot pozitiven signal in izraz uspeha Srbije, ob tem pa izrazila upanje, da bodo okrepile demokratične sile v Srbiji. Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je dejala, da bo Avstrija še naprej podpirala Srbijo na njeni poti v EU, in dodala, da bo od izida volitev in oblikovanja vlade odvisno, ali bo Srbijo pot vodila k nadaljnjemu približevanju povezavi.

ZDA so pozdravile izid parlamentarnih volitev v Srbiji. Izrazili so tudi zadovoljstvo nad dobrim izidom demokratskih strank.

Radikalci bodo imeli 81 poslancev

Predstavniki CeSID so pozneje objavili končne izide svojih vzporednih volitev, ki kažejo, da bodo radikalci haaškega obtoženca Vojislava Šešlja v prihodnjem skupščinskem sklicu imeli 81 poslanskih mandatov. Sledili naj bi ji Tadićeva DS s 66 mandati, zveza DSS-NS Koštunice s 47 mandati, G17 Mlađana Dinkića z 19 mandati, socialisti (SPS) s 16 mandati ter štiričlanska zveza LDP-LSV-GSS-SDU, ki jo vodi Čedomir Jovanović, ki naj bi imela 15 mandatov.

Če bodo obveljali izidi, ki sta jih objavila srbska volilna komisija in CeSID, so si od šestih manjšinskih strank zagotovile vstop v parlament zagotovile tričlanska Lista za Sandžak, ki jo vodi Sulejman Ugljanin, Zveza vojvodinski Madžarov, ki jo vodi Jozsef Kasza, ter dve stranki Romov. Vse štiri naj bi imele v novem skupščinskem sklicu skupno sedem poslanskih mandatov.

SPO brez poslanskih mest

Tokrat so ostali brez poslanskih mandatov prenovitelji (SPO) trenutnega zunanjega ministra Vuka Draškovića in Gibanje moč Srbije (PSS) tajkuna Bogoljuba Karića, ki je zaradi domnevnih poneverb na begu v tujini in je vodenje predvolilne kampanje prepustil soprogi Milanki. Namestnik SRS Tomislav Nikolić je po razgrnitvi začasnih neuradnih izidov priznal, da njegovi stranki enako kot leta 2003, ko so osvojili 83 poslanskih mandatov, ne bo uspelo oblikovati nove vlade. Zatrdil pa je, da se bo to zgodilo na prihodnjih volitvah. Aktualni srbski premier Koštunica je glede volilnega izida njegovih demokratov (DSS) in koalicijske partnerke Nove Srbije Velimirja Ilića povedal, da je zadovoljen z izidom ter da sta ob stranki dobili približno enako število glasov kot na parlamentarnih volitvah decembra 2003. Zveza DSS-NS bo v prihodnjih dneh razgrnila izhodišča za pogajanja o sestavi nove vlade, je še povedal Koštunica.