Srbija z resolucijo proti Ahtisaariju

Danes konstituiran sklic srbske skupščine je na ustanovni seji z veliko večino podprl vladni predlog resolucije, s katero je Beograd ponovno odločno zavrnil načrt posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija in sprejel izhodišča za srečanje s prištinsko delegacijo na Dunaju 21. septembra. Resolucijo je podprlo 225 od 243 navzočih poslancev. Petnajst poslancev je glasovalo proti, trije pa so se glasovanja vzdržali.

Proti resoluciji so glasovali le poslanci zveze LDP-LSV-GSS-SDU, ki jo vodi Čedomir Jovanović, ter predstavnik dvočlanske zveze Albancev z juga Srbije. Kot je pojasnil Jovanović, njegova zveza nasprotuje resoluciji, ker "pooseblja nadaljevanje politike, ki je uničila Srbijo". Edini predstavnik strank Albancev z juga Srbije Riza Halimi pa je zatrdil, da Ahtisaarijev načrt za Kosovo "temelji na najbolj naprednih dosežkih mednarodnega prava in demokracije".

Vlada: Resolucija krši srbsko suverenost

Vlada je skupščini predlagala, naj z resolucijo zavrne vsa stališča posebnega odposlanca ZN, ki kršijo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Srbije kot mednarodno priznane države. Izpostavili so, da je Ahtisaari neupravičeno in v nasprotju z mednarodnim pravom v svojem načrtu dal Kosova atribute suverene države, s čimer je na protipravni način položil temelje za oblikovanje nove neodvisne države na ozemlju Srbije.

Tadić: Sprejetje predloga bi bilo protiustavno

Ustanovne seje novega 250-članskega skupščinskega sklica se je udeležil tudi srbski predsednik Boris Tadić, ki je pred začetkom razprave o vladnem predlogu resolucije izpostavil, da bi bilo sprejetje Ahtisaarijevega načrta o prihodnjem statusu Kosova "protiustavno". Bistvo njegovega predloga je
"nedvoumno", saj se z njim odpira pot k neodvisnosti Kosova, s čimer je kršena suverenost in ozemeljskega nedotakljivost Srbije, je zatrdil Tadić.

Kraja srbskega ozemlja?

Odhajajoči premier Vojislav Koštunica, ki je poslancem predstavil predlog resolucije, je dejal, da je Ahtisaari 2. februarja v Beograd prinesel predlog o odvzetju 15 odstotkov ozemlja Srbije. Ob tem jih je pozval, naj resoluciji pritrdijo, da ne bi postali "soudeleženci v umiku prava pred silo". Posebej je poudaril, da "za Kosovo ne more biti nobenega nadomestila" in da "za Srbijo velja le argument prava, ki v srbščini in vsakem drugem jeziku pomeni, da je Kosovo sestavni in neodtujljivi del srbskega ozemlja". To sočasno pomeni, da Kosovo "ne more biti neodvisno, tudi, če bi bilo Srbiji odvzeto s silo in s pravnim nasiljem", je še povedal Koštunica.

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je po srečanju z belgijskim zunanjim ministrom Karlom De Guchtom dejala, da bi morala biti zelena luč iz Haaga pogoj za nadaljevanje pogajanj med Evropsko unijo in Srbijo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu.

"Ministre EU želim obvestiti o popolnem nesodelovanju Beograda s haaškim tribunalom," je ob tem dejala Del Pontejeva. "Lani se je EU odločila zamrzniti pogajanja s Srbijo, dokler ta ne bo polno sodelovala. Ta pogoj bi moral biti ohranjen, saj od oktobra Srbija sploh ne sodeluje več," je dejala del Pontejeva.

De Gucht je ob tem poudaril, da o nadaljevanju pogajanj med EU in Srbijo vsaj za Belgijo ne more biti govora brez "zelene luči" iz Haaga. Nadaljevanje pogajanj brez izpolnitve haaškega pogoja bi bil zelo slab signal za Hrvaško, kjer na nacionalni ravni na rešitev čaka še stotine podobnih primerov, je svoje stališče pojasnil De Gucht.

AI: Za nadaljevanje pritiska

Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International upa, da se bo pritisk Evropske unije na Srbijo nadaljeval ter privedel do aretacije in obsodbe pobeglega generala Ratka Mladiča še pred koncem mandata haaškega sodišča, ki se izteče leta 2010.

AI pozdravlja del besedila v predlogu o "spodbujanju, zaščiti in spoštovanju najvišje ravni mednarodno priznanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin". Oblasti na Kosovu in EU poziva, naj zagotovijo uresničitev teh pravic, tudi s krepitvijo institucij za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic.

V organizaciji obžalujejo, da na Kosovu niso neposredno v veljavi pomembni mednarodni dokumenti za zaščito pravic, na primer sporazum o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah, evropska socialna listina ter konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovanju z ljudmi.