Predlog predvideva oblikovanje srbske avtonomne skupnosti, ki bi kosovskim Srbom zagotavljala teritorialno, kulturno in personalno avtonomijo. Največ Srbov bi bilo vključeno v teritorialno avtonomijo, medtem ko bi kulturna in personalna avtonomija zagotavljale določene pravice Srbom na Kosovu, ki bi živeli izven teritorialne skupnosti.
V avtonomno teritorialno skupnost kosovskih Srbov bi bile vključene tiste občine, deli občin in naselja, v katerih je do leta 1999 srbsko prebivalstvo predstavljalo večino, razdelili pa bi jo v pet območij. Avtonomna skupnost naj bi po načrtu skrbela za varnost, civilno zaščito, pravosodje, izobraževanje, zdravstveno in socialno politiko, kulturo in medije. Načrt tudi posebej poudarja, da bi za vzpostavitev takšne organizacije Varnostni svet OZN nujno moral sprejeti novo resolucijo o Kosovu.
Kot je dejal srbski premier Vojislav Koštunica, sedanji dokument mednarodne uprave (Unmik) ni narejen na podlagi realnega stanja v pokrajini in je zato njegove cilje nemogoče doseči.
"Vladni načrt se zavzema za decentralizacijo oblasti na Kosovu. To ni načrt nasilne, ampak politične rešitve kosovskega vprašanja," je dejal Koštunica. Poudaril je tudi, da vladni načrt predvideva tudi jamstva za nesrbske prebivalce srbskega avtonomnega področja.
Koštunica tudi trdi, da načrt ne prejudicira končnega statusa Kosova, temelji pa na treh zahtevah – da Kosovo ostane neodtujljivi del Srbije in SČG, da mora Srbija zagotoviti varnost in vrnitev kosovskih Srbov in da morajo kosovski Srbi dobiti nove ustanove, ki jim bodo zagotavljale ohranitev položaja in večjo zaščito njihovih pravic.
Srbska vlada je besedilo načrta predstavila tudi predstavnikom mednarodne skupnosti, ki jo je Koštunica sicer obtožil, da se boji rešitve kosovskega problema in da prav šef Unmika, Hari Holkeri, pooseblja beg mednarodne skupnosti od odgovornosti za rešitev kosovskega vprašanja.
