Koštuničini poslanci zapustili zasedanje
Zasedanje srbske skupščine so poslanci Demokratične stranke Srbije (DSS) zapustili, ker skupščina ni sprejela predloga, da njen predsednik in predsednik ZRJ Vojislav Koštunica nagovori poslance ob koncu razprave o sporazumu.
Podpredsednik DSS Dragan Maršičanin je po odhodu poslancev njegove stranke iz skupščinske dvorane napovedal možnost njihove vrnitve na zasedanje, ko bo parlament glasoval o sporazumu, in tedaj naj bi ga s svojimi glasovi podprli.
Opzicija sporazumu ostro nasprotuje
Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da se bodo poslanci njegove DHSS, sicer članice Demokratične opozicije Srbije (DOS), glasovanja o sporazumu vzdržali.
Beograjski elektronski mediji pa so poročali, da bodo poslanci Nove Srbije, ki je prav tako članica DOS, glasovali proti sporazumu. Sporazumu nasprotujejo tudi opozicijske stranke.
Poslanci Demokrščanske stranke Srbije (DHSS), ki je članica vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS), se bodo vzdržali glasovanja o sporazumu. DHSS se že nekaj časa zavzema za samostojno in neodvisno Srbijo, njen vodja Batić pa ostro napada srbsko-črnogorski sporazum od dneva, ko je bil podpisan, in trdi, da takšna država, kakršna je predvidena v njem, ne obstaja nikjer v svetu. Sporazum je nesprejemljiv tudi za poslance vseh treh opozicijskih strank, SPS Slobodana Miloševića, SRS Vojislava Šešlja in SSJ Borislava Pelevića, ki imajo v srbskem parlamentu skupaj 74 poslancev.
Đinđić podpira sporazum, čeprav je pomanjkljiv
Na dopoldanskem delu zasedanja sta med drugimi govorila srbski premier Zoran Đinđić in podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki sta poslance pozvala, naj podprejo sporazum.
Tako Đinđić kot Labus sta med razpravo izpostavila, da je sporazum sicer pomanjkljiv, zlasti kar zadeva gospodarska vprašanja prihodnje skupne države, ki naj bi se imenovala Srbija in Črna gora. Spomnila pa sta, da določila sporazuma zavezujejo obe republiki k harmonizaciji njunih gospodarskih sistemov z gospodarskim sistemom EU, kar naj bi prispevalo tudi k premostitvi sedanjih razlik, zlasti na področju trgovinske in carinske politike.
Sporazum dopušča državama članicama, da po treh letih začneta postopek za spremembo državnega statusa oziroma za izstop iz državne skupnosti. Tako bo sedanja jugoslovanska centralna banka (NBJ) postala centralna banka Srbije. Enako naj bi veljalo tudi za vse druge ustanove, glede katerih v sporazumu ni predvideno, da morajo biti skupne, kot so valuta, zunanjetrgovinska, davčna in carinska politika, blagovne rezerve in podobno.
Sporazum mora potrditi tudi Črna gora
Besedilo sporazuma morata najprej potrditi srbska in črnogorska skupščina, zatem pa še parlament ZRJ. Če ga bodo potrdile vse tri skupščine, bodo morali podpisniki poskrbeti za pripravo ustavne listine in jo najpozneje do konca junija 2002 predložiti v potrditev skupščinam ZRJ, Srbije in Črne gore. V kolikor bo sprejeta ustavna listina, bosta morali državi članici do konca 2002 z njo uskladiti vsaka svojo ustavo, zatem pa bi sledile še volitve za enodomni parlament nove državne tvorbe, ki naj bi se imenovala Srbija in Črna gora.
Črnogorski parlament že drugi teden obravnava sporazum in je skoraj povsem zanesljivo, da ga bo tudi potrdil, saj ga podpira tako vladajoča DPS predsednika Mila Đukanovića kot opozicijska zveza Skupaj za Jugoslavijo.
