Srbska vlada je na današnji seji sprejela predlog resolucije o Kosovu, ki pomeni tudi izhodišče Beograda za bližnja pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Predlog naj bi v kratkem obravnaval in potrdil tudi srbski parlament. V resoluciji je izpostavljeno, da je Srbija vseskozi opredeljena za kompromisno rešitev prihodnjega statusa Kosova ter da bo za nelegitimno, protipravno in neveljavno razglasila vsako vsiljeno rešitev.
SČG pripravljena na kompromis
Srbija in Črna gora je mednarodno priznana država in kot taka tudi članica Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Zanjo tako kot za vse druge države veljajo načela in norme mednarodne skupnosti, zlasti tiste, ki opredeljujejo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost njenih članic. Srbija je zato trdno prepričana, da bo Varnostni svet ZN zanesljiv porok spoštovanja mednarodnega prava in celotne svetovne ureditve, je izpostavljeno v predlogu resolucije, v katerem Beograd opredeljuje okvir in mandat pogovorov o prihodnjem statusu Kosova.
Prihodnji status Kosova je moč določiti le v okvirih ustreznih načel in norm ZN ter ob spoštovanju ustavne ureditve SČG in Srbije. Slednja se brez zadržkov zavzema za kompromisno rešitev in je pripravljena zagotoviti pokrajini status po vzoru evropskih rešitev, ki bo v skladu z načelom suverenosti in ozemeljske celovitosti SČG kot mednarodnopravno priznanega in enakopravnega subjekta.
V resoluciji tudi poudarjajo, da morata oblika in vsebina rešitve zadovoljiti tako interese Srbije kot tudi albanske skupnosti na Kosovu ter Srbov in vseh drugih prebivalcev v pokrajini. "Tak splošen cilj je moč uresničiti le v sporazumni in kompromisni rešitvi prihodnjega statusa Kosova. V tem smislu obstaja polna politična volja za iskanje konkretne in uresničljive oblike stabilne in trajne rešitve za Kosovo, ki bo morala v polni meri upoštevati legitimne interese Albancev v pokrajini", je izpostavljeno v resoluciji.
Srbski parlament bo z resolucijo pooblastil vlado, da se med pogajanji zavzema za uresničljivo politično in institucionalno-pravno rešitev za prihodnji status Kosova, in sicer ob upoštevanju dejstva, da so možne različne oblike tega statusa, ki ne ogrožajo suverenosti in ozemeljske celovitosti države.
Srbija v resoluciji tudi izraža pripravljenost za mirno in sporazumno rešitev statusa Kosova in zavedanje velike odgovornosti za mir in dobrososedsko sodelovanje v regiji, zato med pogajanji ne sme dopustiti nobene rešitve, ki bi ogrozila mir v regiji in skalila dobre odnose med sosedami.
Na koncu resolucije je še zapisano, da se bo srbska skupščina posebej izrekla o izidu pogajanj o prihodnjem statusu Kosova in da se imajo tudi prebivalci Srbije pravico na referendumu izreči o tako pomembnem vprašanju.
Odločitve Beograda ne morejo vplivati na Kosovo
Kosovski premier Bajram Kosumi pa je izjavil, da nobena resolucija srbske vlade ali skupščine ne more vplivati na prihodnost Kosova. "Kosovo je k sreči v tisti fazi, v kateri nobena odločitev srbske vlade ali skupščine ne more vplivati na proces, v katerem je Kosovo že," je dejal Kosumi.
Ob tem je v sporočilu za prištinske medije še dejal, da je "velika nesreča, da se tudi v obdobju, ko je vse jasno, srbske politične institucije ukvarjajo s sprejemanjem resolucij in drugih političnih dokumentov o Kosovu". "Namesto da bi se ukvarjali s krepitvijo svojega gospodarstva in reševanjem mnogih težav, ki jih imajo v lastni državi, oni še naprej trošijo energijo in usmerjajo pozornost javnosti na Kosovo," je še ocenil Kosumi.
Nevarno samostojno Kosovo
Srbski predsednik Boris Tadić je v Kremlju, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, opozoril pred nevarnostjo ponovnega izbruha konfliktov, če bodo kosovski Albanci zahtevali neodvisnost.Po njegovem mnenju bi to vodilo v destabilizacijo in dezintegracijo Balkana. Zaradi tega je zaskrbljena tudi Moskva, je še pred srečanjem povedal ruski predsednik.
Zamolčana humanitarna katastrofa
Na vprašanje ruskega predsednika, koliko kosovskih Srbov je bilo pregnanih med spopadi leta 1999, je Tadić odgovoril, da okoli 200 tisoč. Putin je to označil za humanitarno katastrofo, ob kateri vsi molčijo.
