Po novem zakonu imajo pripadniki t.i. ravnogorskega oziroma četniškega gibanja priznan enak status kot pripadniki partizanskih enot iz druge svetovne vojne. Skupščina je z zakonom sprejela tudi 'Ravnogorsko spomenico 1941', po vzoru na 'Partizansko spomenico'. Po novem imajo tako pripadniki četniškega gibanja, ki ga je vodil Draža Mihajlović, pravico do pokojnine in invalidnine.
Zakon, ki ga je podprlo 176 od 250-ih poslancev skupščine, proti pa je bilo 24 poslancev iz vrst Miloševičevih socialistov in Čovićevih socialdemokratov, je skupščina sprejela po hitrem postopku, z obrazložitvijo, da je utemeljen na zgodovinski resnici, zaradi česar je nujno izenačiti pravice vseh, ki so se med drugo svetovno vojno borili proti okupatorjem.
Večdnevno razpravo v skupščini je spremljala burna polemika, tako med poslanci, kot v javnosti.
Kdo so bili četniki?
Četnike je leta 1941 po okupaciji tedanje Jugoslavije, ustanovil Draža Mihajlović, nekdanji častnik kraljeve vojske, gibanje pa se je v začetku borilo proti nacističnim okupatorjem, njihov cilj pa je bil vrnitev jugoslovanske kraljeve družine in nadaljevanje monarhije po osvoboditvi. V začetku je gibanje sodelovalo tudi s Titovimi partizani, že kmalu pa sta se gibanji razšli zaradi ideoloških razlogov. Draža Mihajlović je kasneje začel sodelovati z okupatorjem in se boriti proti partizanom, ki jih je vodila komunistična partija. Kot kvizlinškemu gibanju so mu že med vojno pomoč odtegnili tudi zavezniki, po vojni pa je bil vodja četnikov, Draža Mihajlović ujet in obsojen na smrt kot vojni zločinec.
Različne reakcije
Mihajlovićev vnuk, Vojislav, poslanec Srbskega gibanja obnove, je dejal, da je sprejetje zakona 'zakasnelo zadoščenje za dobršen del potomcev pripadnikov ravnogorskega gibanja v Srbiji, da so njihovi očetje in dedje bili resnični borci za svobodo Srbije'. Predstavniki Združenja borcev pa so zakon označili kot 'nacionalno razžalitev, ker je po njihovem mnenju Srbija prva evropska država, ki je kvizlinško gibanje razglasila za osvobodilno in protifašistično.
