Srbski 'ne' Evropi

Resolucijo o Kosovu, ki jo je v sredo sprejel srbski parlament in ki med drugim predvideva prekinitev srbskega približevanja Evropski uniji, če bodo članice povezave priznale neodvisnost Kosova, je po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla treba gledati v luči predvolilnega dogajanja v Srbiji. Mislim, da si Srbija ne želi prihodnosti izven EU, je še dejal Rupel.

"Večji del operacij v Beogradu je namenjen za domačo predvolilno uporabo. Ob tem se je treba vprašati, kako lahko na dolgi rok preživi država, ki je obkrožena s članicami EU, sama pa ni članica," je dejal vodja slovenske diplomacije. Opozoril je tudi na podatke javnomnenjskih raziskav v Srbiji, ki kažejo, da večina Srbov podpira članstvo Srbije v EU. "Seveda pa je članstvo v EU prostovoljno in nihče nikogar ne sili, naj postane član," je poudaril Rupel.

Spomnil je še, da je Beograd doslej vztrajal pri tem, da sta vprašanji evropske prihodnosti Srbije in statusa Kosova ločeni. "Mislim, da si glede tega niso premislili," je dejal zunanji minister.

Tik pred začetkom slovenskega predsedovanja EU je Rupel spomnil, da je EU že večkrat povedala, da je sedanji status Kosova nevzdržen in ga je treba rešiti. Eden od načinov rešitve je načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija. "Po mojem videnju zaenkrat boljšega načrta, kot je Ahtisaarijev, nimamo," je povedal Rupel.

Srbska skupščina ve kaj želi

Poslanci srbske skupščine so v sredo zvečer sprejeli resolucijo o Kosovu, kjer je zapisano, da je Kosovo sestavni del Srbije, o njegovem statusu pa lahko odloča le VS ZN. Resolucijo je podprlo 220 poslancev, 14 jih je bilo proti, trije pa vzdržani.

S tem dejanjem se je Srbija odpovedala članstvu v Evropski uniji in Natu, če bo Zahod priznal neodvisnost Kosova.

'Srbija ne bo nikoli sprejela neodvisnosti Kosova'

Srbski predsednik Boris Tadić je dejal, da bo Srbija naredila, kar bo v njeni moči, da bi Kosovo in Srbija ostala na evropski poti, ne bo pa nikoli sprejela neodvisnosti Kosova.

Med drugim je v resoluciji zapisano, da je ohranitev Kosova kot dela Srbije glavna prioriteta vseh državnih institucij, dokler ne bo dosežena sporazumna rešitev tega vprašanja na osnovi resolucije VS ZN o Kosovu. Srbija lahko poleg tega na podlagi sprejete resolucije zahteva, da mora EU od VS ZN pridobiti privolitev, v kolikor želi na ozemlje Srbije in Kosova poslati svojo misijo. Prav tako namerava Srbija prekiniti diplomatske in druge odnose z državami, ki bi priznale neodvisnost Kosova.

Ob sredinem sprejetju resolucije je zadovoljstvo izrazil srbski premier Vojislav Koštunica, ki je ocenil, da je z izglasovanjem potrjena tudi srbska enotnost. Po končanem zasedanju srbske skupščine je novinarjem dejal, da v naslednjih dneh sledi še veliko dela, da bi lahko sprejeli akcijske načrte za primer, če Kosovo enostransko razglasi svojo neodvisnost.

Vodja srbske diplomacije, zunanji minister Vuk Jeremić pa je novinarjem dejal, da bo Srbija, ko gre za vprašanje prihodnjega statusa Kosova, ostro nasprotovala politiki ZDA do tega vprašanja, v kolikor je ZDA ne bodo spremenile. "Najpomembneje je ohraniti enotnost v državi in jasno politiko pri najvažnejših prioritetah - to je v tem trenutku ohranitev ozemeljske celovitosti Srbije in nadaljevanje evropske integracije Srbije," je še dodal Jeremić.

'Srbija ne bo trgovala s Kosovom'

V zameno za neodvisno Kosovo je EU Srbiji ponudila hitro pot do članstva, kar pa je uradni Beograd odločno zavrnil. V Bruslju so se tudi odločili, da bodo na Kosovo poslali 1.800-člansko evropsko civilno misijo, ki bi nadzor nad pokrajino prevzela od ZN-a. Srbi so prihod misije zavrnili, saj je po njihovem mnenju nezakonita brez odobritve v Varnostnemu svetu ZN. Le-ta odobritev pa se zdi nemogoča, saj bi tradicionalna srbska zaveznica Rusija skoraj zagotovo podala veto.

Resolucija predvideva vojaško nevtralnost Srbije

Tadić in Koštunica sta zagotovila, da je Vojska Srbije pripravljena zaščititi ogroženo prebivalstvo.

"Če Natu ne bo uspelo zaščititi srbske manjšine na Kosovu, bo to storila naša vojska," je dejal Tadić. Ukrepi za zaščito nealbanskega prebivalstva na Kosovu so omenjeni tudi v besedilu, v katerem pa nič ne piše o uporabi sile. Uradni Beograd pa je poudaril, da bi srbska vojska vkorakala na Kosovo, le ob predhodnem dogovoru z mednarodnimi institucijami.

"Z izolacijo od ostalega sveta in vojno ne moremo niti ohraniti Kosova niti zagotoviti gospodarskega napredka za državljane," je povedal Tadić. Poudaril je še, da se Srbija zavzema za nadaljevanje pogajanj, hkrati pa je izrazil prepričanje, da je mogoče najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Diplomatska vojna?

V resoluciji so zapisane tudi smernice za odnos do držav, ki bodo priznale Kosovo. Srbije bi v tem primeru "ponovno preučila diplomatske in druge odnose“. Vodja Socialistične partije Srbije (SPS) Ivica Dačić je opozoril, da bo Slovenija prva priznala neodvisnost Kosova. Zato je zahteval, da Srbija spremeni svoj odnos do Slovenije. "Srbija v Sloveniji ne more imeti ničesar, slovenska podjetja pa imajo v Srbiji vse,“ je bil kritičen Dačić.

Podpis koalicijske pogodbe na Kosovu preložen

Podpis koalicijske pogodbe med Demokratsko stranko Kosova (PDK) mandatarja za sestavo nove kosovske vlade Hashima Thacija in Demokratsko zvezo Kosova (LDK) predsednika Kosova Fatmira Sejdiuja, ki je bil napovedan za to sredo, se je zavlekel.

Po uradnih navedbah naj bi do preložitve prišlo zaradi posvetovanj znotraj LDK, po današnjem poročanju časnika Koha Ditore pa naj bi se prihodnji koalicijski partnerki ne strinjali, kdo naj zasede položaj premiera.

PDK meni, da bi moral položaj premiera zasesti sedanji predsednik Sejdiu, ki pa naj bi si vzel čas za premislek. Ostali albanski mediji v Prištini poročajo tudi o nesoglasjih glede ostalih članov nove vlade.

Koalicijska pogodba bi bila sicer lahko podpisana še danes, novoizvoljeni parlament pa naj se na ustanovni seji ne bi srečal pred 5. januarjem prihodnje leto.

Do sedaj največja opozicijska stranka PDK je na novembrskih parlamentarnih volitvah dobila 37 od skupno 120 poslanskih mest, medtem ko jih je LDK zasedla 25. 20 sedežev v parlamentu pripada tudi pripadnikom manjšin, ki naj bi bili prav tako vključeni v vlado.