Slovenija je priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Poslanci so z veliko večino glasovali za, proti so bili le štirje.
Srbija se je na odločitev hitro odzvala. Zunanje ministrstvo je že sinoči v Slovenijo poslalo protestno noto, šef srbske diplomacije Vuk Jeremić pa je ukazal takojšen odpoklic veleposlanika Predraga Filipova. Slovenijo je Filipov že zapustil, uradno zato, da je odšel na posvet v Beograd, ki pa bi se lahko zavlekel na več mesecev.
Filipov je protestno noto izročil državnemu sekretarju Matjažu Šinkovcu danes ob 13. uri, na zunanjem ministrstvu jo še preučujejo, je za 24ur.com povedal njihov predstavnik Bojan Brezigar. Šinkovec je v odgovoru na noto poudaril, da priznanje Kosova ni uperjeno proti Srbiji, so sporočili z MZZ.
Šinkovec je tudi poudaril, da želi Slovenija s Srbijo še naprej gojiti prijateljske odnose in jo bo še naprej podpirala na evropski poti. "Slovenija bo na vseh ravneh posebno pozornost namenjala izpolnitvi zavez, ki jih je Kosovo sprejelo v zvezi s položajem in pravicami etničnih skupnosti. Slovenija razume in spoštuje občutke Srbije," je povedal Šinkovec.
Državni sekretar Šinkovec je hkrati izrazil upanje, da se bo Srbija odločila za evropsko pot, saj vrata v Evropsko unijo Srbiji ostajajo odprta.
Kot je še spomnil, Slovenija pričakuje, da se bo Srbija tudi formalno opravičila za napad na slovensko veleposlaništvo v Beogradu ter poskrbela za pregon storilcev in poravnavo škode. Veleposlanik Filipov je ob tej priložnosti slovensko stran obvestil, da je bil poklican na posvetovanja v Beograd, so še sporočili z MZZ.
Le nekaj ur po priznanju se je veleposlanik v Prištini Vojko Volk sestal s kosovskim premierjem Hashimom Thaqijem. "Slovenija se je odločila priznati realnost,“ je dejal in nadaljeval: "Slovenci so Kosovo simbolično priznali že pred 20 leti z zborovanjem v Cankarjevem domu.“
B92: Prvo priznanje iz nekdanje Jugoslavije
O tem, da je Slovenija kot 14. članica Evropske unije priznala Kosovo, so se srbski mediji na široko razpisali. B92 tako poudarja, da gre za prvo priznanje iz bivše Jugoslavije. Poslanci so bili ob glasovanju dokaj enotni, čeprav je bila razprava precej polemična.
Spomnimo, poslanci SNS so zahtevali umik točke o priznanju Kosova z dnevnega reda, saj naj bi bilo za to še prezgodaj. Vsi so glasovali proti. V SD so poudarjali, da bo morala mednarodna skupnost dokazati, da gre za primer sui generis, sicer se bo, je dejal njihov poslanec Milan Cvikl, soočila z nastajanjem novih držav, proti priznanju katerih bo po priznanju Kosova težko nastopiti. V Zares pa so opozarjali na konflikt med načelom pravice do samoodločbe narodov in ozemeljske celovitosti. Njihov poslanec Matej Lahovnik je še dejal, da je Slovenija "tista članica EU, ki bo ob hitrem priznanju suverenosti in neodvisnosti Kosova utrpela največ gospodarske škode".
Milijarda evrov investicij
Opozicija je izpostavila več kot milijardo evrov slovenskih investicij v Srbiji ter desetkrat večji izvoz od izvoza na Kosovo. Gospodarstveniki zaradi slovenskega priznanja Kosova niso pretirano zaskrbljeni. Zdenko Pavček iz Gospodarske zbornice je povedal, da verjame, da slovensko priznanje Kosova ne bo pripeljalo do posebnih napadov in odstopanj od dogovorjenih poslovnih pravil. Poudaril je tudi, da so mu tudi kolegi iz Srbije zagotovili, da ne bo nobenih težav. ''Posamezne izpade smatramo kot eksces posameznika in ne kot organizirano postopanje proti slovenskemu blagu, slovenskim podjetjem,'' je še dejal Pavček.
Tuš uresničuje zastavljene cilje
Iz družbe Engrotuš so sporočili, da v Skupini Tuš nemoteno uresničujejo zastavljene investicijske plane v Srbiji in tudi normalno izvajajo vse načrtovane gradnje. V Srbiji je v Skupini Tuš zaposlenih trenutno 50 ljudi, ki prejemajo redne osebne dohodke, do konca letošnjega leta pa bodo na novo zaposlili skupno več kot 320 ljudi in odprli osem novih objektov. ''Vrednost naložb na srbskem trgu znaša že več kot 40 milijonov evrov,'' so še sporočili iz družbe Engrotuš.
Situacija na Kosovu je po razglasitvi neodvisnosti Kosova "boljša, kot je kdor koli pričakoval", je danes v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov držav članic Nata poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Situacijo na Kosovu je treba prav tolmačiti: ne gre za negativno razpoloženje do Srbije, je poudaril.
"Ocena pod črto" je razmeroma dobra, čeprav je nekaj težav na severu Kosova, je pojasnil. Akcije Natovih sil Kfor na Kosovu so uspešne, pa tudi EU počasi prevzema naloge in se utrjuje na Kosovu, je pa nekaj težav pri sporazumevanju in usklajevanju, je razložil.
"Situacijo v zvezi s Kosovom je treba interpretirati pravilno, ne gre za nasprotovanje, negativno razpoloženje do Srbije," je še poudaril Rupel. "Želimo, da Srbija tudi sama nadaljuje po poti, ki jo je izbrala, govorimo o Partnerstvu za mir, želimo da ves Zahodni Balkan prepozna perspektivo v evroatlantskih integracijah," je dodal.
