Srečanje proti prekletstvu Miloševića in Tuđmana

V Srbiji sta se sestala predsednika Srbije in Turčije Boris Tadić in Abdulah Gül, hkrati pa tudi predstavniki tričlanskega predsedstva BiH Nebojša Radmanović, Bakir Izetbegović in Željko Komšić. Sklenili so, da imajo vse tri države skupno prihodnost v Evropski uniji in Natu. Na poti v obe povezavi pa si bodo države stale ob strani.

Srečanje so simbolično organizirali v Karađorđevu, kraju, kjer sta se nekdanja predsednika Srbije in Hrvaške Slobodan Milošević in Franjo Tuđman pred krvavim razpadom nekdanje Jugoslavije dogovarjala o delitvi BiH. S tem srečanjem pa so, kot so zatrdili, obračunali z duhovi preteklosti in se obrnili k prihodnosti. S tem želijo dokazati tudi, da bi dokazali, da želijo tri države ne glede na to, da imajo različna stališča glede posameznih vprašanj, deliti skupno prihodnost.

Tadić: Potrebna je sprava, Srbija proti referendumu v BiH

Predpogoj te skupne prihodnosti pa je sprava, predvsem med Srbijo in BiH, kar pomeni skupen boj proti predsodkom, obsodba vseh vojnih zločinov in imenovanje storilcev teh zločinov. "V preteklosti so bile storjene velike napake, ki jih je težko premostiti, vendar je naša obveza premostiti ta prepad," je dejal Tadić.

Hkrati je zatrdil, da Srbija ne bo nikoli podprla referenduma, ki bi vodil v delitev BiH in ponovil, da Srbija spoštuje Daytonski mirovni sporazum ter ozemeljsko celovitost vseh njenih sosednjih držav, hkrati pa to pričakuje tudi od drugih držav glede Kosova.

Skupaj na poti v EU

Gül pa je menil, da lahko Turčija prispeva k razvoju Balkana s svojimi velikimi izkušnjami in potenciali. Izrazil je upanje, da bodo vse tri države v prihodnosti "pod skupno kapo" EU in zveze Nato, medtem pa bodo prek sodelovanja reševale skupne probleme. Radmanović je dejal, da tovrstna srečanja kažejo, da po burni preteklosti vsi želijo, da bi bil Balkan v 21. stoletju oaza miru.

Današnji sestanek je pomenil drugi tristranski vrh držav, potem ko so se 24. aprila lani državniki sestali v Carigradu in sprejeli t. i. carigrajsko deklaracijo. V njej so izpostavili pomen nacionalne sprave in pripravljenost za sprejetje ukrepov, potrebnih za zagotovitev miru, stabilnosti in blaginje na Balkanu. Dogovorili so se tudi za redna srečanja. Prihodnji vrh naj bi pripravili v Sarajevu.

Avstrija in Slovaška na pomoč Hrvaški

V Zagrebu pa sta se danes mudila zunanja ministra Avstrije in Slovaške Michael Spindelegger in Mikulaš Dzurinda. Hrvaškim predstavnikom oblasti sta zagotovila, da bosta njuni državi storili vse, da bi ostale članice v EU junija prepričali, da je Hrvašak pripravljena na zaključek pogajanj. "Menimo, da je junija možno skleniti pogajalski proces," je dejal Spindelegger po srečanju s svojim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem. Podobno je zatrdil tudi Dzurinda, ki pa ni hotel ugibate, kaj se bo zgodilo, če Hrvaška junija ne bo sklenila pogajanj.

Srečala sta se tudi s premierko Jadranko Kosor, ki je prepričana, da je Hrvaška zmožna skleniti pogajanja do konca junija, ki je pomemben rok, ker bo Hrvaška takrat praznovala tudi 20. letnico neodvisnosti. Dodala je, da si intenzivno prizadevajo za izpolnitev meril v vseh preostalih poglavjih, posebej pa v tistemu o pravosodju.