Seveda pa vrh ni edina tema ministrskega zasedanja, ki se ga, kot je zdaj že običajna praksa, kot opazovalci udeležujejo tudi ministri iz desetih držav pristopnic, med njimi tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Vodje diplomacij bodo govorili še o razmerah na Bližnjem vzhodu, v Iraku in Iranu, razpravljali o evropski varnostni strategiji, o boju proti orožju za množično uničevanje, se dotaknili odnosov z ZDA v luči bližnjega vrha v Washingtonu ter predvidoma dosegli politični dogovor o statutu evropskih političnih strank.
Španija in Poljska nezadovoljni s predlogom ustavne pogodbe
Potem ko je evropska konvencija minuli konec tedna sprejela osnutek evropske ustavne pogodbe, sta Španija in Poljska že napovedali, da bosta na jesenski medvladni konferenci, kjer bodo sedanje in prihodnje članice dokončno dorekle besedilo dokumenta, vnovič odprli vprašanje sistema glasovanja v Evropski uniji. "To vprašanje bo vnovič odprto in to vsi vedo," časnik Euobserver povzema predstavnika danske vlade v konvenciji in člana njenega predsedstva Henninga Christophersena.
Novi sistem bi pomenil, da bi lahko tri največje članice EU blokirale odločitev, ki bi jo zagovarjalo 22 članic povezave. Prav tako pa bi bilo za ostale države zelo težko pridobiti dovolj glasov za blokado vsake odločitve, ki bi jo podprli Pariz, Berlin in Rim, navaja Euobserver. Madrid in Varšava sta prepričana, da bi takšen sistem zmanjšal njun vpliv in jima otežil blokiranje odločitev.
Njuno stališče je še minuli četrtek podpiralo 16 držav, ki so prav tako zahtevale, da po letu 2009 ne pride do sprememb določil iz Pogodbe iz Nice. Takšno zahtevo je izrazilo devet držav pristopnic, med njimi Slovenija, ter Irska, Danska, Finska, Avstrija, Velika Britanija, Portugalska ter kandidatka za članstvo v uniji Romunija. Kljub temu pa omenjenih 18 držav ni uspelo uveljaviti svoje volje v predsedstvu konvencije.
Poljski premier Leszek Miller je poslancem poljskega sejma že zagotovil, da poljska vlada ne pristaja na kakršnekoli spremembe Pogodbe iz Nice, zlasti kar zadeva sprejemanje odločitev s kvalificirano večino. "Tega stališča tudi na medvladni konferenci ne bomo spremenili," je bil odločen Miller.
Španija in Poljska sta si v pogajanjih v Nici izborili razmeroma ugodnejši položaj v primerjavi z osnutkom nove ustavne pogodbe. Ker gre za državi z močnimi interesi v kmetijstvu in pri financiranju EU, sta Madrid in Varšava v zvezi z omenjenim vprašanjem še posebej zaskrbljena.
Utegne pa se odpreti še kakšno vprašanje nove ustavne ureditve: zlasti manjše države niso zadovoljne z ureditvijo, po kateri bi nekateri komisarji izgubili glasovalno pravico. Prav tako niso prepričane, da bodo lahko po letu 2009, ko bodo stekla pogajanja o številu članov Evropskega parlamenta, ohranile sedanjo raven zastopstva v tem edinem neposredno izvoljenem organu EU.
Naslednja medvladna konferenca se bo predvidoma začela oktobra, končana pa naj ne bi bila pred 1. majem prihodnje leto, saj naj bi jo podpisalo tudi deset držav pristopnic. Nekateri pa že ugibajo, da bo evropska ustavna pogodba podpisana 9. maja leta 2004 v Rimu, torej prav na dan Evrope.
