Ministra sta po pogovorih ocenila, da je obisk vodje hrvaške diplomacije v Beogradu dokaz, da državi želita izboljšati odnose, kar je tudi del prednostnih nalog obeh držav na področju zunanje politike - vstopa v Evropsko unijo.
Prednost reševanju problema beguncev in izginulih
Kot je povedal Drašković, bosta Beograd in Zagreb storila vse za zaščito pravic manjšin in posameznikov ter za razjasnitev usode izginulih. "Vprašanje odnosa z manjšinami in vprašanje vrnitve beguncev spadata med prednostne naloge Hrvaške. Hrvaška je glede tega trdno odločena, enako trdna odločenost SČG pa nam pri tem zares pomaga," pa je poudaril Žužul.
Konzulat SČG v Kninu
Drašković je napovedal, da bodo v bližnji prihodnosti ustanovili vrsto delovnih skupin, ki bi se ukvarjale z vprašanjem pokojnin, zdravstvenega zavarovanja, otroških dodatkov in delovne dobe. Napovedal je tudi skorajšnje odprtje konzulata SČG v Kninu. Vprašanje meja pa naj bi rešile strokovne komisije. Drašković je poudaril, da na meji ne bi smelo biti vojakov, po njegovem mnenju pa bi bilo idealno, če tam ne bi bilo niti policije.
Neenaka ocena števila povratnikov
Ministra se sicer nista strinjala glede števila srbskih beguncev, ki so se že vrnili na Hrvaško. Po besedah Žužula se je na Hrvaško vrnilo kakih 100 tisoč Srbov, ki so hrvaški državljani, medtem ko je Drašković izpostavil, da je po ocenah Beograda ta številka znatno nižja, ni pa pojasnil natančnega števila.
