Srednjeafriška republika: Referendum o novi ustavi spremljajo nasilni spopadi

V nemirni Srednjeafriški republiki danes poteka referendum o novi ustavi, ki velja za nekakšen test za predsedniške in parlamentarne volitve čez dva tedna. Če bo ustava sprejeta, bo to pomemben korak pri razreševanju krize v državi, ki jo že dve leti pretresajo spopadi med muslimani in kristjani.

Ob referendumu izbruhnilo nasilje 

Iz nemirne države danes poročajo o občasnem nasilju. Dva človeka sta bila ubita v streljanju v pretežno muslimanski četrti prestolnice Bangui PK5.

V bolnišnico so prepeljali še okoli 20 poškodovanih v spopadih med podporniki in nasprotniki referenduma.

Težave pri organizaciji referenduma

Referendum o ustavi bi lahko predstavljal velik mejnik pri reševanju krize, a je do problemov prišlo že pri organizaciji glasovanja.

Kljub prisotnosti 11.000 mirovnikov Združenih narodov in Francije deli države ostajajo pod nadzorom upornikov. Modre čelade so morale spremljati tovornjake z glasovnicami iz Banguija v notranjost države, kjer ponekod vladajo napete razmere. Prav tako je bila kampanja pred referendumom medla, natisnili pa so le 15.000 kopij nove ustave, kar pomeni, da je le malo volivcev popolnoma seznanjenih z njeno vsebino.

Za referendum in volitve čez dva tedna se je registriralo okoli dva milijona od 4,8 milijona prebivalcev Srednjeafriške republike. A registracijske kartice, ki so jih natisnili v Franciji, so v Bangui prispele šele v sredo, kar je bilo prepozno za današnji referendum. Volilna komisija je zato volivcem dovolila, da na voliščih uporabijo le potrdilo o vlogi za registracijo.

Kaj prinaša nova ustava?

Če bo ustava sprejeta, bo uvedla šesto republiko, odkar je Srednjeafriška republika leta 1960 dosegla neodvisnost od Francije, istočasno pa bo to že 13. politična ureditev države. Doslej je država doživela pet republik, en imperij oz. ustavno monarhijo in šest prehodnih režimov, ki so sledili državnim udarom ali so jih z udarom odstranili.

Nova ustava predvideva maksimalno dva mandata za predsednika države, ki ga bodo volivci izbrali z neposrednim glasovanjem. Predsednik bo glede na ustavo vodja izvršne oblasti, imenoval pa bo premierja, ki bo vodil vlado. Dvodomni parlament bo sestavljen iz narodne skupščine in senata.

Ustava ostro napada korupcijo, "vprašljive poslovne prakse" pa bodo obravnavane kot veleizdaja, če bodo v njih vpleteni predsednik, vladni ministri in poslanci.

Nova ustava se prav tako zoperstavlja oboroženim milicam, ki so skozi leta v Srednjeafriški republiki povzročale grozote in nestabilnost. Nobena oborožena skupina se ne bo smela spremeniti v politično stranko, vse posameznike, ki bodo takšne skupine želeli oblikovati v prihodnje, pa bodo sodno preganjali.

Konflikt v Srednjeafriški republiki se je začel leta 2013 z državnim udarom, ki je vodil v spopade med muslimanskimi uporniki in krščanskimi milicami, od takrat pa je bilo ubitih na tisoče ljudi, vsak peti prebivalec Srednjeafriške republike pa se je podal na beg. Obe strani v konfliktu sta zakrivili hude zločine. Da bi preprečila ponovitev takšnega nasilja, nova ustava "prepoveduje vse oblike verskega fundamentalizma in nestrpnosti".