'Stališče ostaja enako'

Haaško sodišče nima nobene nove ocene sodelovanja s Srbijo, je danes v Haagu povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, predsedujoči zunanjim ministrom EU, po srečanju z novim glavnim haaškim tožilcem Sergeem Brammertzem. Tako za zdaj še vedno velja tisto, kar je o sodelovanju rekla Carla Del Ponte, je dodal minister.

"Moji sogovorniki na sodišču nimajo nobene nove ocene situacije v Srbiji, glede sodelovanja med Srbijo in sodiščem," je dejal minister Rupel v izjavi za skupino novinarjev po srečanju z novim glavnim tožilcem v Haagu. To je pozneje na prvi redni novinarski konferenci letos potrdila tudi Brammertzeva tiskovna predstavnica Olga Kavran.

"Brammertz je šele pred kratkim nastopil to funkcijo in za zdaj velja tisto, kar je o sodelovanju rekla Carla Del Ponte," je pojasnil vodja slovenske diplomacije. Brammertz je na mestu glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije decembra lani nasledil Carlo Del Ponte.

"Govorili smo tudi o drugih strateških premislekih o tem sodelovanju, na primer kako je mogoče pridobivati zanesljive informacije o tistih, ki bežijo pred zakonom," je še povedal Rupel. "V glavnem so naša stališča zelo blizu, podobno kot v mojih prejšnjih pogovorih s parlamentarci," je zatrdil.

Glede sodelovanja Beograda s Haagom je Rupel sicer menil, da "obstajata dve šoli: ena je bolj puritanska, druga je bolj strateška". "Politiki seveda razmišljajo bolj strateško, strokovnjaki tu na sodišču predvsem razmišljajo bolj kar zadeva vrednote mednarodnega prava," je razložil.

Bo sporazum sprejet?

Obisk vodje slovenske diplomacije v Haagu poteka v pričakovanju prvega kroga predsedniških volitev v Srbiji in zasedanja zunanjih ministrov, ključnega za odnose EU s Srbijo, na katerem naj bi EU po pričakovanjih sprejela odločitev o podpisu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo.

Nujni pogoj za podpis sporazuma, ki je prvi korak države na poti do polnopravnega članstva v EU in prinaša številne otipljive prednosti za ljudi v Srbiji, je celovito sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem pri iskanju štirih še preostalih haaških obtožencev: Ratka Mladića, Radovana Karadžića, Gorana Hadžića in Stojana Župljanina.

Podpis naj bi se po pričakovanjih zgodil 28. januarja na prvem letošnjem zasedanju zunanjih ministrov EU, saj želi unija Srbiji pred volitvami dati jasno zagotovilo glede njene evropske prihodnosti. S tem želi podpreti proevropskega kandidata Borisa Tadića. Njegov glavni tekmec na volitvah 20. januarja bo namreč radikalec Tomislav Nikolić, ki med drugim napoveduje, da bo v primeru zmage prekinil sodelovanje s Haagom.

Predaja Mladića?

Celovitega sodelovanja sicer skoraj nihče več razen nekdanje glavne tožilke - kar pa je torej še vedno stališče haaškega sodišča - ne povezuje s predajo Mladića Haagu; popustljivejše naj bi bile po navedbah virov v Bruslju tudi najhujše nasprotnice - Nizozemska, Belgija in skandinavske države.