'Starčki' - prave ekološke bombe

Po nesreči turške tovorna ladje pred obalo Istre je vse več vprašanj o primernem varovanju morja in o hitrem posredovanju pristojnih služb v primeru nesreče. Kot opozarjajo naravovarstveniki se je samo v prvih šestih dneh februarja na svetovnih morjih zgodilo kar 25 ladijskih nesreč. Zaradi potopitve ali požarov, ki so zajeli ladje, obstaja velika nevarnost onesnaženja morje.

Na leto več kot 600 tankerjev na Jadranu

Strokovnjak s hrvaške Pomorske fakultete na Reki prof. dr. Damir Zec je povedal, da vsako leto v hrvaških vodah proti naftnemu terminalu pri Trstu pluje 400 tankerjev z nosilnostjo okrog 100.000 ton. Proti Benetkam 250 tankerjev, na Reko pa 70. Profesor dodaja, da vsak tanker predstavlja tempirano bombo. O tem strokovnjaki razpravljajo že desetletja, vendar pa je malo narajenega za zaščito in posredovanje ob morebitnih nesrečah. Nesreče v Jadranu predstavljajo za morje pravo katastrofo.

Goljufije na morju v škodo varnosti

Na svetu je okrog 100.000 ladji, s skupno nosilnostjo okoli 960 milijonov ton. Skoraj vsak mesec je približno 200 nesreč, ki se končajo s požari ali potopom. Veliko ladij tudi nasede. Več kot polovica teh ladji je popolnoma uničenih. Kar 37 odstotkov omenjene skupne nosilnosti ladij pripada tankerjem. Zec opozarja na nespoštovanje pomorskega prava. Veliko ladjarjev goljufa in ne spoštuje zakonov. Sporen je tudi podatek, da vsak mesec najmanj 1500 ladij zamenja ime in zastavo. Gre za ladje, ki več ne ustrezajo svetovnim predpisom varne plovbe na morju.

Po ocenah strokovnjakov se na tisoč tankerjev, ki so na plovbi, zgodi ena nesreča. A se odgovorni na ta podatek kot vse kaže požvižgajo, oz. kot da se takšna nesreča v Jadranu ne more zgoditi.

EU še strožje po letu 2010

V države EU kar 90 odstotkov nafte za trg pripeljejo s tankerji. Zaradi velike količine pripeljanega nevarnega tovora se je Bruselj leta 1999 odločil za strožji nadzor tovornih ladji. Do tega ukrepa je pripeljala nesreča tankerja Erika, ki se je leta 1999 potopil v Biskajskem zalivu pred obalo Francije. V morje je steklo 20 tisoč ton nafte, ki je onesnažila kar 400 kilometrov bretonske obale. Gosta črna snov je ubila več deset tisoč ptic in drugih živali ter ogrozila obstoj ribičev, solinarjev in turističnih delavcev. Osem let po najhujši tovrstni nesreči v zgodovini Francije je sodišče za odgovorne, poleg lastnika tovora francoskega naftnega koncerna Total, spoznalo tudi lastnika in managerja tankerja ter italijansko pomorsko družbo Rina, ki je Eriki dala dovoljenje za plovbo. Sodišče jim je naložilo plačilo 192 milijonov evrov odškodnine, največ je dobila francoska vlada. Total, ki je uporabljal zarjavel in slabo vzdrževan tanker, bo moral zaradi malomarnosti plačati tudi 375 tisoč evrov globe.

Kot je znano, sta leto dni pozneje skoraj na istem mestu potonila še dva stara tankerja. Tanker Kristal s 500 tonami nafte na krovu se je prepolovil, potem ko so ga španske vlačilci vlekli na odprto morje, namesto da bi ga odvlekli v bližnjo pristanišče in iz njega izčrpali nafto. Drugi "starček" Ievoli Sun, ki je prav tako potonil, pa je bil v lasti italijanskih lastnikov in je prevažal kemikalije.

Dober primer posredovanja in reševanja pred ekološko katastrofo je primer pred obalo Gibraltarja. Leta 2001 je grški tanker Castor začel pokati po trupu in grozilo je, da se bo prepolovil. Tanker poln "črnega zlata" so reševalci uspeli rešiti. Še pravočasno so izčrpalo vso nafto.

Od leta 2010 bodo v EU veljali še strožji predpisi. Ladjam z enoplastnim slojem "lupine" bo prepovedano vplutje v pristanišča. Prav tako Evropa ustanavlja sklad, ki naj bi s sredstvi, teh naj bi bilo milijarda evrov, pomagali državi, ki so utrpele ekološko nesrečo zaradi izlitja nafte.

Bodo tankerji v Jadranu imeli spremstvo?

Glede Jadranskega morja sta Hrvaška in Italija potpisali sporazum, ki dovoljuje nadzor nad večjim vplutjem ladij v Jadranu. Italija nadzira ladje tudi izven svojih teritorialnih voda, z namenom pravočasnega in hitrega ukrepanja v primeru nesreč.

Nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi imel vsak tanker, ki bo vplul v Jadransko morje spremstvo manjše ladje. Posadka na spremljajoči ladji bi pregledala tovor, nadzirala tehnično brezhibnost tankerja in posredovala v primeru nesreče.