Starostniki v zaporih: Deda, bil si neumen!

V lanskem letu je prag slovenskih zaporov prestopilo kar 134 ljudi, starejših od 59 let, ter 31, starejših od 69. Starost, ki bi si jo vsak v tej starosti želel preživljati drugače, v prijetnih dopoldnevih, popoldanskih sprehodih, umirjenih večerih ob televizijskem zaslonu ali pitju čaja s svojim sopotnikom, vikende pa v druženju s potomci, otroki in živahnimi ter vselej preglasnimi vnuki.

Znova se odpravim v naš največji slovenski zapor Dob pri Mirni. Potem ko opravimo vse formalnosti – tudi varnostni pregled, se v spremstvu pravosodnega policista napotimo v 5. blok zaporov. O svojem sogovorniku ne vem ničesar, le da je precej star, zato po poti do njegove sobe razmišljam, kakšna oseba me bo pričakala ... Ko malo zatem pravosodni policist odpre vrata samske sobe, v kotu opazim starejšega gospoda, ki po svojem izgledu nikakor ne izstopa. Prav nič na njem ne kaže, da sodi v zapor. 

"Ko so me pripeljali v zapor, se mi je zdelo, kot da sanjam," mi je povedal ob začetku pogovora. Šteje jih kar 84, četudi jih kaže nekoliko manj. "Skoraj vsak dan grem vsaj za eno uro v fitnes, pa sprehajam se tudi. Pri moji starosti se ne smeš zapustiti, sicer je konec. Trudim se, da ohranim zdravje in da bom na prostost prišel zdrav in v dobri formi," še doda obsojenec, ki zaradi zaščite svojcev ne želi razkriti svoje identitete.

Na moje vprašanje, kako pa so oni sprejeli dejstvo, da bo šel v zapor, mi je povedal, kaj mu je ob tem rekla vnukinja: "Deda, bil si neumen. Deda, nisi prav naredil!" In verjamem, da je bila presenečena vsaj toliko kot jaz, ko sem slišala, zaradi katerega kaznivega dejanja je pristal v zaporu – posredovanje pri prostituciji in pranje denarja. Da, na stara leta si je omislil lokal in zakaj ga je pot vodila v najstrožji slovenski zapor, boste zvedeli danes v oddaji Svet na Kanalu A. 

In medtem ko prostost zanj ni tako zelo daleč, pa mora še 10 let za zapahi preživeti drugi obsojenec, ki je v zaporu že štiri leta. Z njim sem se sestala v eni od učilnic, kjer v zaporu potekajo izobraževanja in obravnave zaprtih, tudi obravnave obsojencev, ki so zakrivili nasilna kazniva dejanja, mednje sodi tudi moj drugi sogovornik, star 72 let.

Visok gospod z belimi lasmi, sloke postave, nekoliko zadržan, zdi se, da nikomur ne bi mogel kriviti lasu. A videz vara. Težko si je predstavljati, a na Dobu je zaradi umora lastne matere, ki ga je zakrivil, ko je imel 68 let, mama pa 91. Umor, ki ga je sprva želel prikriti, češ da je mama padla po stopnicah. A so preiskovalci ugotovili, da ni bilo tako. Za krutim dejanjem naj bi bil dolgotrajen spor ter nakopičena jeza in sovraštvo. 

"Jaz je nisem imel namena ubiti, nisem tak človek ... To je bil rezultat dolgoletnih stvari, ki so se odvijale, splet okoliščin, pa vinjen sem bil tudi," mi je hitel pojasnjevati, ko sem ga vprašala, kako je možno, da je dvignil roko nad lastno mater. Na moje vprašanje, ali se je v zaporu udeležil obravnave, ki jo imajo za povzročitelje nasilja, pa je odvrnil, da nima smisla, saj da ga doma itak nihče ne čaka, da je na svetu čisto sam, da ga tudi nihče ne obiskuje. In tako bo moral preživeti še celih 10 let. Za umor mame na grozovit način in tudi nasilje, ki ga je vršil nad svojo bivšo ženo in hčerko, so mu izrekli 14 let in pol zapora. "To je v bistvu skoraj dosmrtna za mene, vprašanje, če bom iz zapora prišel živ," je z grenkim glasom pripomnil. Več pa v oddaji Svet na kanalu A.