Tri največje italijanske sindikalne centrale CGIL, CISL in UIL so tokratno splošno stavko sprožile zaradi spornega predloga proračuna za leto 2006. Ta predvideva varčevalne ukrepe v višini 16,5 milijard evrov, ki jih bodo občutili mnogi državljani, sindikati pa opozarjajo, da bo "zaradi takega proračuna država obubožala".
Sindikati so do predloga proračuna kritični, češ da ne vsebuje dovolj daljnosežnih ukrepov za oživitev gospodarstva v Italiji, ki beleži najnižjo gospodarsko rast v Evropski uniji, in za ohranitev kupne moči prebivalstva.
Poleg tega predvideva obsežno krčenje sredstev na področju lokalne samouprave, zato sindikati opozarjajo, da bodo občine močno znižale socialne izdatke. Med predlogi je tudi znižanje sredstev, ki jih podjetja plačujejo za socialno varnost zaposlenih, in sicer kar za dve milijardi evrov.
Stavka ohromila promet
V bolnišnicah so zagotavljali le nujno oskrbo, pošte in javni uradi so ostali zaprti, v šolah pa so pouk prekinili le za eno uro. V javnem prometu so se odločili za štiriurno stavko, ki pa se je v različnih delih države začela različno. V Rimu, Nepalju in Bologni je tako promet že popoldne stekel normalno, medtem ko so v Milanu vlake in avtobuse ustavili šele ob 18.00.
Državna letalska družba Alitalia je med štiriurno splošno stavko med 12. in 16. uro preklicala 230 poletov.
Na tisoče ljudi na ulicah
V Rimu je po ocenah organizatorjev 80 tisoč ljudi poslušalo nagovor vodje sindikata CGIL, Guglielma Epifanija, še več se jih je udeležilo protestnega pohoda po mestu. V Milanu, kjer je stavkajoče nagovoril generalni sekretar sindikata CISL, Savino Pezzotta, se je zbralo okoli 100 tisoč ljudi. V tradicionalno »rdečih« severovzhodnih delih države je bil odziv podoben, večdesettisočglava množico pa so pritegnila tudi zborovanja v Palermu, Torinu, Firencah in Neaplju.
Stavka je uspela v vseh pogledih, trdijo sindikati, odziv naj bi skoraj 90-odstoten. Uradni podatki bodo najverjetneje drugačni, kljub temu pa naj dvomov o uspešnosti današnje stavke, že šeste odkar je pred štirimi leti in pol predsednik vlade postal Silvio Berlusconi, ne bi bilo.
Ta je sicer stavko označil za popolnoma nekoristen ritual, medtem ko jo je leva opozicija podprla kot demokratično pravico delavcev.
