Številne obljube pred volitvami

Francoska predsedniška kandidata, Segolene Royal in Nicolas Sarkozy, sta se v sredo, štiri dni pred drugim krogom predsedniških volitev, soočila pred televizijskimi kamerami. Razprava, ki utegne biti ključna za nedeljsko odločitev, je bila na trenutke burna, tekmeca pa sta si med njo izmenjala vrsto kritik na račun, kako se spopasti z gospodarskimi in socialnimi problemi, ki pestijo Francijo.

Temperamentna Royalova

Presenetljivo je bila bolj temperamentna kandidatka socialistov Royalova. Posebej buren je bil njen odziv, ko je tekmecu iz vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP) Sarkozyju očitala "politično nemoralnost", ko je izjavil, da bi invalidni otroci morali v običajne šole.

"Ogorčena sem, kar sem pravkar slišala," je dejala Royalova in tekmeca obtožila, da skuša porušiti politiko socialistov glede izobraževanja invalidnih otrok. Sarkozy, ki je ostal miren, pa ji je v odzivu med drugim odvrnil, da zelo hitro izgubi svoje potrpljenje. "Da postaneš predsednik republike, moraš ostati miren," je izjavil Sarkozy, sicer znan po ostrem jeziku.

Sarkozy presenetljivo miren

Royalova je v nadaljevanju kritično ocenjevala Sarkozyjeve dosežke na položaju ministra, preden je postal predsedniški kandidat. Nekdanji notranji minister je bil ves čas debate presenetljivo miren, pogosto pretirano vljuden, tudi ko ga je Royalova prekinila. "Mi boste dovolili, da končam," jo je vprašal, na kar mu je tekmica odvrnila, da ne. "Ah," je dodal.

Med soočenjem, ki je trajalo dve uri in 40 minut, tekmeca pri predstavitvi svojih stališč o posameznih politikah nista presenetila. Njena mnenja so se razlikovala pri tem, kako oživiti francosko gospodarstvo in glede znižanja davkov, razlike so bile v mnenju glede članstva Turčije v Evropski uniji, pa tudi, ali bi Kitajski morali zagroziti z bojkotom olimpijskih iger zaradi podpore sudanski vladi, obtoženi grozodejstev v sudanski pokrajini Darfur.

Sarkozy je v soočenju med drugim zagovarjal spremembe 35-urnega delovnika, s katerimi želi ljudi vzpodbuditi, da bi delali več. Ukrep, ki so ga socialisti uvedli v 90. letih prejšnjega stoletja, je označil za "velikansko napako". Royalova je delovnik zagovarjala in kandidata UMP med drugim vprašala, če mu tako nasprotuje, zakaj vlada, ki ji je služil, ni odpravila te zakonodaje.

"Kaj ste počeli pet let. Teh pet let ste imeli vso moč. Obstaja problem verodostojnosti," je opozorila, medtem ko je Sarkozy v odzivu za njen gospodarski program dejal, da ne more delovati in da mu manjka natančnosti.

Oba glavna tekmeca za predsedniški položaj sta se volivcem skušala približati z različnimi obljubami. Sarkozy je obljubil, da bo prekinil politiko preteklih vlad. Želi med drugim znižati število vladnih uslužbencev in omejiti moč sindikatov, njegova kampanja pa je bila še v znamenju vprašanj etike in narodne identitete. V zvezi s slednjim je predlagal oblikovanje ministrstva o priseljevanju in narodni identiteti ter izzval mnoge kritike.

Kandidatka socialistov je v programu stotih točk izpostavila boj proti revščini in brezposelnosti ter se zavzela za zaščito obstoječega socialnega modela. Predlaga povečanje vladnih izdatkov, zlasti za programe dela in minimalne plače, in zvišanje slednje s 1250 na 1500 evrov.