Število mrtvih že več kot 600. Se bo v Bangladešu zdaj kaj spremenilo?

Izpod ruševin stavbe s tekstilnimi delavnicami v bangladeški prestolnici Daka so doslej potegnili že 610 trupel, so sporočile pristojne oblasti. Število žrtev bo še naraslo, saj še vedno pogrešajo več ljudi.

V zrušenju osemnadstropne poslovne stavbe na obrobju Dake je bilo 24. aprila poleg smrtnih žrtev tudi okoli 2400 poškodovanih. V poslopju je bilo več tekstilnih delavnic in trgovin. Ker so se pred tem na njem pojavile razpoke, bi ga morali evakuirati, a naj bi lastniki delavnic delavce prisilili, da so odšli na delo v nevarne prostore.

Nesreče v tovarnah so bangladeški vsakdan

Nesreča je velika tragedija, a delavci so jih, žal, videli že veliko. Bangladeška aktivistka, ki se bori za pravice delavcev, Kalpona Akter je morala že v rani mladosti za delovne stroje. V bangladeški tekstilni industriji je začela delati pri 12 letih, zaslužila je tri dolarje na mesec. K delu je bila prisiljena, ker je njenega očeta zadela kap in nekdo je moral poskrbeti za plačilo osnovnih stroškov, je pojasnila za CNN.

''Delala sem 23 dni zaporedoma, spala sem na tleh delavnice, umivala sem se v tovarniških toaletnih prostorih, pila sem vodo vprašljive kakovosti in prenašati sem morala udarce nadzornika,'' je dejala.

Ko je odrasla, je dojela, da se mora v industriji, ki proizvaja oblačila za velike zahodne blagovne znamke, nekaj spremeniti. Organizirala je stavko, seveda je bila posledično odpuščena. Zdaj vodi neprofitno organizacijo, ki delavcem omogoča izobraževanje.

Bo nov varnostni načrt prinesel spremembe?

Po tragediji se je bangladeška vlada v sodelovanju z agencijo Združenih narodov za delo in lastniki zgradb dogovorila o novem varnostnem načrtu, po katerem bodo v prihodnjega pol leta zaposlili 200 inšpektorjev, pripravili oceno varnosti tovarn in najnevarnejše izselili.

Arhitekt Masud Reza, ki je izdelal načrt stavbe, je povedal, da ta ni bila namenjena za delavnice, ampak za trgovino in pisarne. Lastnika poslopja Sohela Rano, ki mu zaradi zrušenja grozi smrtna kazen, je obtožil, da je zanemaril osnove stavbnega inženirstva, zaradi česar je prišlo do te najhujše tragedije v industrijski zgodovini države.