Krvavi pokol terjal več kot 150 žrtev

Po včerajšnjem nasilju, do katerega je prišlo na stadionu v Conakryju, kjer se je zbralo več sto privržencev opozicije in protestiralo proti vodji gvinejske hunte Moussi Dadisu Camari oziroma nameri, da se na za prihodnji januar predvidenih predsedniških volitvah poteguje za predsedniški položaj, se je nasilje nadaljevalo tudi danes. Vladajoča hunta je tako na ulice prestolnice poslala varnostne sile. Po navedbah prebivalcev mesta je bilo tudi minulo noč ves čas slišati strele, kar se danes nadaljuje. Trgovine v mestu so zaprte, na ulicah pa je videti le malo avtomobilov.

Camara je oblast v Gvineji z državnim udarom prevzel decembra lani, le nekaj ur po smrti dolgoletnega predsednika Lansane Conteja. Camara je sprva dajal vedeti, da ne bo kandidiral na za januar 2010 načrtovanih predsedniških volitvah, saj da je le prehodni voditelj, a po mnenju zahodnih diplomatov naj bi to vendarle nameraval storiti.

Število žrtev strmo naraslo

Iz države so sprva prihajale novice o nekaj 10 mrtvih, nato pa je številka začela strmo naraščati. Vodja ene izmed opozicijskih strank Sydia Toure je ob tem sporočil, da je bilo v ponedeljek v streljanju vojaških sil na protestnike na stadionu ubitih 157 ljudi, več kot 1.200 pa ranjenih.

Camara je po krvavem posredovanju od vojaških poveljnikov zahteval, naj s stadiona odstranijo vsa trupla in jih prepeljejo v eno izmed vojaških oporišč ne pa v mrtvašnice.

Med številnimi ranjenimi v krvavem zatrtju protesta sta bila tudi dva nekdanja premierja, Cellou Dalein Diallo in Sidya Toure, ki naj bi ju nato prepeljali v vojaško oporišče, kjer ima hunta svoj sedež. Domove obeh nekdanjih predsednikov vlad pa naj bi vojaki oplenili.

Mednarodna skupnost na nogah

Mednarodna skupnost je krvavo dogajanje v Gvineji obsodila. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je ostro kritiziral "prekomerno uporabo sile" in dejal, "da ga je izguba življenj, veliko število ranjenih in uničevanje lastnine šokiralo".

Nekdanja kolonialna velesila Francija je prav tako obsodila "nasilno represijo, ki jo je proti opoziciji in civilni družbi med mirno demonstracijo v Conakryju izvedla vojska". Zunanj minister Bernard Kouchner je povedal, da Pariz nemudoma ustavlja vojaško sodelovanje z državo, napovedal pa je tudi, da bodo razpravljali tudi o ustavitvi pomoči.

Francija je sicer hunto pozvala, naj prisluhne legitimnim željam Gvinejcev, da demokratično izvolijo svoje voditelje, hkrati pa je dala vedeti, da bo Camara omogočil vrnitev miru v državo, če na predsedniških volitvah ne bo kandidiral. Globoko zaskrbljenost so izrazili tudi v ZDA.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je nasilje v Gvineji označil za "brutalno". Ob tem je oblasti pozval, naj izpustijo opozicijske voditelje in "izkažejo največjo možno zadržanost ter tako zagotovijo mirno in demokratično tranzicijo".

Tudi Komisija Afriške unije je "odločno obsodila" nasilno represijo v Gvineji in zahtevala osvoboditev aretiranih ljudi. Zahodnoafriška gospodarska skupnost Ecowas pa je ob obsodbi dogajanja dala vedeti, da vojaška vladavina ni rešitev za težave v Afriki.

Camara je v prvem odzivu na dogajanje za senegalski radio izjavil, "da je želel videti, kaj se dogaja in da je bil resnično zgrožen, ko so mu povedali za nasilje". "Raje bi umrl, kot da bi videl umirati ljudi, saj vodenja države nisem prevzel, da bi potekali spopadi," je dodal.