Dosedanjih hrvaški predsednik Stipe Mesić je na nedeljskih predsedniških volitvah po začasnih uradnih rezultatih, ki jih je malo po polnoči sporočila hrvaška volilna komisija, dobil 66 odstotkov glasov in tako osvojil drugi petletni predsedniški mandat.
Mesićeva protikandidatka Jadranka Kosor pa 34 odstotkov glasov. Volitev se je od nekaj več kot 4,4 milijona volilnih upravičencev udeležilo 2,3 milijona oziroma 51,13 odstotka volivcev. Neveljavnih je bilo 1,59 odstotka volilnih lističev.
"Hrvaška stopa danes z velikimi koraki v Evropo, biti moramo enotni, potrebujemo nacionalni konsenz, da uresničimo svoje strateške cilje," je po objavi volilnih rezultatov dejal predsednik Mesić. Dodal je še, da je ponosen na zrelost hrvaške demokracije. "Prehodili smo dolgo pot, hrvaška demokracija se je potrdila in to vidita Evropa in svet," je še dejal stari-novi predsednik in poudaril, da mora Hrvaška zdaj uresničiti standarde, ki jih od nje pričakuje EU. V prvem predvolilnem nagovoru je vse državljane pozval, naj skupaj ustvarijo sodobno in pravično Hrvaško vseh njenih državljanov.
Kosorjeva čestitala zmagovalcu
Predsedniška kandidatka vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je čestitala Mesiću ter ob tem poudarila, da je 34 odstotkov, kolikor jih je prejela sama, "spodoben rezultat", predvsem upoštevajoč dejstvo, da je bila kandidatka ene same stranke, medtem ko je Mesića podprlo deset parlamentarnih strank.
Zahvalila se je predsedniku HDZ, hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju, za njegov pogum, da je za predsedniškega kandidata predlagal žensko. Kosorjeva je izrazila zadovoljstvo, da je v času predsedniške volilne kampanje uspela načeti teme, ki so pomembne za hrvaške nacionalne interese.
Ivo Sanader se je volivcem svoje stranke zahvalil za zaupanje in poudaril, da ima, kot se je pokazalo, HDZ svoje stalno, trdno in zvesto volilno telo. Kosorjeva je dokazala, da je najuspešnejša hrvaška političarka, ki se edina lahko spopade s tako močnim protikandidatom kot je bil Mesić, in zdaj se še močnejša vrača v hrvaško vlado, je dejal Sanader. Za konec pa dodal, da, kot kaže, še ni čas, da bi Hrvaška imela predsednico, in izrazil upanje, da bo še naprej uspešno sodeloval s predsednikom države, ker je bilo sodelovanje tudi doslej dobro.
Na predsedniških volitvah pred petimi leti, na katerih je Mesić prvič zasedel položaj predsednika države, je zanj glasovalo približno enako število volivcev kot letos - okoli 1,4 milijona. Takrat je prejel 56 odstotka glasov, volitev pa se je udeležilo 61 odstotka volivcev.
Stipe Mesić naj bi kot hrvaški predsednik prisegel 19. februarja, ker mu sedanji mandat poteče dan prej.
Ponovno volili tudi mrtvi
Po podatkih državne volilne komisije je tako kot v prvem tudi v drugem krogu predsedniških volitev prihajalo do kršitev volilnega zakona. Največ nepravilnosti so zabeležili v Bosni in Hercegovini. Novinarka hrvaškega dnevnika Jutranji list, ki ima hrvaško državljanstvo in državljanstvo BiH, je uspela po glasovanju v hrvaškem Karlovcu glasovati tudi na hrvaškem konzulatu v Mostarju, s čimer je hotela dokazati, da je možno glasovati kar na dveh voliščih. Kot je zatrdila, je v obeh primerih oddala neveljavno glasovnico.
V prvem krogu volitev je bilo največ prijav o nepravilnostih na voliščih v BiH. Zabeležili naj bi primere, da so volili tako pokojniki kot mladoletniki. Podobne nepravilnosti naj bi zabeležili tudi v drugem krogu volitev. Zabeležili pa naj bi tudi kar nekaj primerov kršitev volilnega molka. V največ primerih s strani nasprotnikov novega predsednika Mesića.