FOTO: Na Utoyi - prizorišču Breivikovega pokola - rekordno število udeležencev tabora

Štiri leta po krvavem napadu skrajneža Andersa Behringa Breivika se je na norveški otoček Utoya vrnil tabor podmladka norveške laburistične stranke. 22. julija 2011 je Breivik streljal na udeležence srečanja laburistične mladine in ubil 69 ljudi.

Rekordnih 1000 udeležencev se je danes zbralo na taboru na Utoyi, med njimi tudi nekaj preživelih napada. Med udeleženci letošnjega tabora naj bi bil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je bil v času napada norveški premier, Utoyo pa naj bi prav tako obiskal aktualni vodja laburistov Jonas Gahr Store.

Na otočku, na kopnem ob njem in na ladjah v okoliških vodah so danes uniformirani policisti, da bi zagotovili, da bodo udeleženci varni in da se bodo tudi počutili varne.

Vzdušje ob začetku tabora je bilo sproščeno. Vodja pomladka laburistične stranke Mani Hussaini je v nagovoru udeležencem dejal, da je "dobro biti spet doma".

22. julij 2011 "bo vedno del zgodovine Utoye. A danes se bo ta datum premaknil v Utoyino preteklost," je Hussaini dejal v edini omembi pokola pred štirimi leti. Drugače se je v govoru dotikal predvsem vloge podmladka in tem, za katere se bodo mladi laburisti zavzemali - od zmanjšanja brezposelnosti med mladimi do boja proti podnebnim spremembam. Še en cilj je mobilizacija volivcev za podporo laburistični stranki na lokalnih in regionalnih volitvah naslednji mesec.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je bil v času napada norveški premier, se je danes prav tako udeležil tabora. "Lepo se je zbuditi na Utoyi, obkrožen s številnimi mladimi aktivisti," je zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Kaj se je zgodilo?

Breivik je pred štirimi leti v uro in 15 minut dolgem strelskem pohodu na Utoyi, ki ga je pričel ob 17.22 uri, ubil 69 udeležencev tabora, večinoma najstnikov. Breivik je kasneje dejal, da je želel ubiti prihodnje voditelje stranke, ki je glavna politična sila na Norveškem ter jo skrajnež krivi za razmah multikulturalizma.

Pred napadom na Utoyi je Breivik detoniral močno bombo v bližini vladnih poslopij v Oslu, pri čemer je umrlo osem ljudi.

Sodišče mu je izreklo najvišjo možno kazen na Norveškem, 21 let zapora, ki pa mu jo bodo pristojni organi lahko podaljšali, če bo po njihovi oceni še predstavljal grožnjo. Sam ni dejanja nikoli obžaloval.

Nekateri so bili proti

Tabor laburističnega podmladka leta 2012 so odpovedali, preostala dva so pripravili na drugih lokacijah, svojci ubitih in preživeli pa so otoček, ki so mu z novimi poslopji in spominskim obeležjem sedaj dali novo podobo, doslej obiskovali le ob redkih priložnostih.

Številne družine so sicer izrazile nasprotovanje srečanju na prizorišču, kjer so bili ubiti njihovi otroci. Vrnitev na Utoyo je prezgodnja tudi po mnenju nekaterih preživelih.