Po Stoiberjevem mnenju strukturni in kohezijski skladi, ki so namenjeni najmanj razvitim regijam EU, predstavljajo "neverjetno birokratski in rigiden sistem", ki ponuja priložnost za poneverbe. Namesto omenjenih skladov Stoiber predlaga solidarnostne sklade, v katere bi prispevale najbogatejše države, namenjeni pa bi bili najmanj razvitim državam unije. Uvedba solidarnostnih skladov bi uniji omogočila, da bi se ta ukvarjala s solidarnostjo v klasičnem pomenu, medtem ko bi članice povezave lahko izvajale njihove naloge na področju regionalne politike, je za El Pais dejal Stoiber, ki se mudi na obisku v Madridu.
Na vprašanje o njegovem stališču do držav članic, ki so bile doslej največje prejemnice sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov in si za podoben status prizadevajo tudi po širitvi, med njimi Španija in Portugalska, je Stoiber ocenil, da bi solidarnostno pomoč lahko pričakovale predvsem tiste države, katerih bruto družbeni proizvod ne presega 50 odstotkov povprečnega BDP v uniji, kar pomeni, "da moramo biti vsi pripravljeni sprejeti reforme." Te države bi se po njegovem predlogu – je vodja nemške Krščansko-socialne unije - CSU - lahko bolj ali manj svobodno odločale o načinu porabe sredstev.
Kar zadeva razporejanje sredstev iz skupnega evropskega proračuna, bi po Stoiberjevem mnenju postopoma vse več denarja morali namenjati za raziskave in razvoj. Evropska unija namreč na dolgi rok ne more 80 odstotkov skupnega denarja porabiti za skupno kmetijsko politiko.
