"Vsa pogajanja imajo odprt konec. Ključno pa je, da se ustvari elan," je Jack Straw po pogovoru s turškim kolegom Abdulahom Guelom komentiral priporočilo Evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, a ob strogih pogojih.
Vodja britanske diplomacije je turški vladi čestital za doseženi napredek, hkrati pa je izrazil prepričanje, da kljub nekaterim problemom, ki jih bo treba razrešiti, turški vstop v EU ni vprašljiv.
Predsednik komisije Romano Prodi je bil zelo jasen. "Rad bi turškim partnerjem povedal naravnost: vsaka prekinitev na poti k demokraciji, spoštovanju človekovih in temeljnih pravic, po zakonih, ki so uveljavljeni v Evropski uniji, vsaka kršitev bo vodila v odpoved pogajanj."
Turški premier Recep Erdogan meni, da Evropska unija s tako imenovanim pogojnim DA odstopa od svojih že uveljavljenih načel.
Borrell zaskrbljen
Predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell je zaskrbljen glede morebitnega vstopa Turčije v Evropsko unijo, saj je Turčija "zelo velika in zelo revna" država. "Gre za pomembno izbiro. Navadno se govoril le o verskih in kulturnih problemih, vendar zame to razlog za zaskrbljenost. Zame je razlog dejstvo, da je Turčija zelo velika in zelo revna država," je dejal španski socialist.
Priznal je, da je mogoče razpravljati o primernosti turškega vstopa na podlagi geografskih in vrednostnih razlogov, vendar pa po njegovem prepričanju Turčija, o kateri je govora, ni današnja Turčija. "Govorimo o pogajanjih, ki bodo trajala deset ali petnajst let in tedaj Turčija ne bo več takšna, kot je danes," je menil Borrell.
Pahor: Odločitev glede Turčije dobra, a kompromisna
Predsednik ZLSD Borut Pahor je priporočilo Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo ocenil kot dobro, a kompromisno odločitev. Evropska komisija se je po njegovih besedah po desetletjih čakanja odločila, da Turčiji odpre vrata, državi pa ni povedala, kdaj bo vrata tudi zaprla.
Turčija po mnenju Pahorja za unijo predstavlja velik zalogaj. Ob tem ne gre samo za dejstvo, da je Turčija muslimanska država, temveč predvsem za velik zalogaj v smislu izpolnitve političnih in gospodarskih meril.
Če se unija po letošnji širitvi ne bo notranje konsolidirala, pa Pahor meni, da utegne povezava ob nadaljnjih širitvah postati le območje proste trgovine. S tem pa se bo po njegovih besedah odmaknila od Maastrichtske pogodbe, po kateri naj bi postala tudi politična unija. Notranjo konsolidacijo lahko unija doseže le na podlagi sprejete ustavne pogodbe.
