Britanski viri trdijo tudi, da jugoslovanska podjetja niso orožje in vojaško opremo prodajala samo Iraku, ampak tudi Liberiji, Libiji in morda Burmi.
V ZRJ trdijo, da se afera o prodaji orožja razrešuje
Jugoslovanska vlada je prejšnji teden zamrznila vse protokole o vojaškem sodelovanju z državami, proti katerim so uvedene sankcije Varnostnega sveta. Zvezni minister za notranje zadeve Zoran Živković je povedal, da so oblasti odkrile več protokolov o vojaškem sodelovanju z Irakom, ki vladi niso bili znani. Trdi tudi, da se je afera s prodajo orožja Iraku, v katero je bilo vpleteno beograjsko podjetje Jugoimport, končala.
Poznavalci razmer pa menijo, da obstajajo indici, da se sodelovanje beograjskega podjetja z Irakom ni nanašalo samo na klasično vojaško opremo oziroma popravilo letalskih motorjev, temveč tudi na elektronske sisteme in tehnološka znanja, ki jih sama jugoslovanska vojska zaradi finančnih težav ni mogla uporabljati.
Dogovor DOS in Koštuničeve DSS
Demokratična opozicija Srbije (DOS) in Demokratična stranka Srbije (DSS) jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice sta dosegli dogovor o "izboljšanju dela" republiške skupščine in uskladili politične prioritete. Na sestanku v ponedeljek sta se strani sporazumeli, da bosta obe strani pripravljeni prispevati k zboljšanju dela skupščine Srbije in tako omogočiti neovirano zakonodajno dejavnost parlamenta "v skladu s potrebami države". Strani bosta tudi sodelovali pri pripravi ustavne listine prihodnje skupne države Srbije in Črne gore, njuni prednostni nalogi pa naj bi bile še priprava volilnih zakonov in ponovnih predsedniških volitev v republiki.
Podpredsednik DSS Dragan Maršičanin je povedal, da so se pogovori med DSS in DOS končali zjutraj, zanikal pa je, da bo njegova stranka podprla sleherni vladni zakonski predlog. Na vprašanje ali to pomeni, da poslanci na današnjem zasedanju srbskega parlamenta ne bodo ob mandate pa je Maršičanin odgovoril, da ne verjame podpisnikom dogovora, "dokler v praksi ne bodo pokazali, da so pripravljeni uresničevati dogovorjeno".
Predsedstvo DOS je ob koncu prejšnjega tedna sklenilo, da se 45 poslancev DSS lahko vrne v parlament in pod okrilje vladajoče zveze, v kolikor je Koštuničeva stranka pripravljena spoštovati izvirni program DOS iz in podpreti vlado premiera Đinđića. DSS pa je takrat odgovorila, da zanjo ni sprejemljiva "trgovina s poslanskimi mandati". Skupščinski administrativni odbor je ob koncu junija na predlog predsedstva DOS odvzel vseh 45 poslanskih mandatov DSS, potem ko je vladajoča zveza izključila DSS iz svojih vrst, kar naj bi bila pravna podlaga za izključitev tudi njenih poslancev iz parlamenta.
Skupščina Srbije pa naj bi se na današnjem zasedanju sprejela spremembe zakona za volitve predsednika republike. Pred tem je spremembe že sprejel skupščinski odbor za pravosodje in upravo.
Filip Vujanović novi predsednik črnogorske skupščine
Skupščina Črne gore je na konstitutivni seji za svojega predsednika izvolila dosedanjega premiera in podpredsednika vladajoče Demokatične stranke socialistov (DPS) Filipa Vujanovića. Vujanović je bil edini kandidat, zanj pa je glasovalo 40 poslancev, šest jih je bilo proti, eden pa se je vzdržal.
Filip Vujanović je bil rojen leta 1954 v Beogradu, kjer je končal pravno fakulteto. Med leti 1993 in 1995 je bil pravosodni, od leta 1995 do leta 1998 pa črnogorski notranji minister. Na položaju predsednika črnogorske vlade je bil dvakrat zaporedoma, od februarja 1998, oba mandata pa sta bila skrajšana zaradi predčasnih parlamentarnih volitev maja 2001 in oktobra 2002.
Vodstvo DPS je ponedeljek sprejelo sklep, da bo novi mandatar črnogorske vlade dosedanji predsednik Črne gore Milo Đukanović. Opozicijske stranke opozarjajo, da predsednik države ne more sam sebe predlagati za mandatarja, DPS pa je že v ponedeljek sporočila, da bo Đukanović odstopil s položaja prvega človeka Črne gore, v kolikor tako nalagajo predpisi.
