Tujina

Streli, ki so na noge spravili ves svet in zanetili svetovno vojno

Ljubljana, 28. 06. 2014 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Ksenija Glažar/M.R.
Komentarji
235

Od atentata na prestolonaslednika avstro-ogrske in njegovo ženo je minilo sto let. Atentat je izvedel 19-letnik iz BiH, nato pa je sledila vojna napoved Srbiji. A kaj kmalu je bila v vojni praktično vsa Evropa.

Takole portret Franca Ferdinanda in Sofije Chotek krasi steno sarajevskega hostla.
Takole portret Franca Ferdinanda in Sofije Chotek krasi steno sarajevskega hostla. FOTO: Reuters

Danes mineva sto let odkar je slaboten in bolehen devetnajstletnik, ki so ga poznavalci opisali kot volka na svobodi z ledenim pogledom, obupan sedel v sarajevski kavarni Moritz Schiller. Mimo je pripeljal slavnostno okrašen avto in se pred njim obračal. Potegnil je pištolo in večkrat ustrelil. Zaslišali so se kriki, da naj se Sofija bori za njune otroke. Kmalu pa je vse utihnilo. Ferdinand je izgubil ženo, Sofija še nerojenega otroka, Avstro-Ogrska monarhija pa prestolonaslednika. Mesec dni pozneje je sledila prva svetovna vojna.

Vojne, nemiri in politična nestabilnost na Balkanu za začetku 20. stoletja

Nemirni Balkan so na prehodu 19. v 20. stoletje pretresale številne vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove velesile na Balkanu in krepitev nacionalizma je povzročil trenja z Avstro-Ogrsko. V Bosni in Hercegovini, ki je bila pod oblastjo Avstro-Ogrske, se je enako kot v Srbiji krepilo gibanje za osvoboditev južnoslovanskih dežel izpod avstro-ogrske uprave. Po aneksiji leta 1908 se je znova razplamtel spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo zaradi Bosne in Hercegovine, čemur sta Srbija in Rusija ostro nasprotovali

Počilo je 28. junija v Sarajevu

Guverner avstrijske province Bosna in Hercegovina, Oskar Potiorek, je povabil Franca Ferdinanda na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Čeprav se je Franc Ferdinand zavedal potencialne nevarnosti, se je povabilu vseeno odzval. Črna roka je že leta 1911 izvedla poskus atentata na Franca Jožefa. Z ženo sta 28. junija 1914 obiskala Bosno in Hercegovino ter si ogledala dvodnevne vojaške manevre. Nato pa sta se odpravila še v Sarajevo in se v skupini šestih vozil peljala po mestu. V prvem avtomobilu je bil Fehim Čurčić, župan Sarajeva in Dr. Edmund Gerde, policijski narednik. Ferdinand z ženo, Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom pa je bil v drugem avtomobilu z odprto streho.

Križišče, v katerem se je zgodil atentat.
Križišče, v katerem se je zgodil atentat. FOTO: Reuters

Ob njihovi predvideni poti je bilo zjutraj razporejenih sedem članov atentatorske skupine. Ko so se peljali mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel proti prestolonaslednikovemu avtomobilu granato. Voznik jo je opazil in pospešil, da je eksplodirala pod kolesjem naslednjega avtomobila. Poškodovana sta bila častnik Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeckb ter nekaj ljudi v bližini.

Na sprejemu pri županu Sarajeva se je Franc Ferdinad glasno pritoževal nad dogodkom. "Pridem v Sarajevo in sprejmejo me z bombami. Nezaslišano!", je dejal. Kasneje se je prestolonaslednik odločil, da bo obiskal ranjene. Kljub temu pa se je odločil, da bo vseeno nadaljeval pot, vendar so spremenili smer in se izognili središču mesto. O tem pa so pozabili obvestiti voznika njegovega avtomobila. Tako so se po naključju peljali mimo kavarne Moritz Schiller, v katero se je po neuspelem atentatu obupan zatekel Gavrilo Princip.

Ko so voznika opozorili, da niso na pravi poti, je je želel avto obrniti, pri tem pa vzvratno zapeljal mimo Principa. Ta je takoj izvlekel pištolo in iz razdalje dveh metrov večkrat streljal proti avtomobilu. Prvi strel je prebil steno avtomobila in smrtno ranil vojvodinjo, drugi izstrelek pa je poškodoval vratno arterijo in bil usoden za samega prestolonaslednika. "Saj ni nič," so bile ene izmed njegovih zadnjih besed.

Sofijo je zadel v trebuh in je bila na mestu mrtva, z njo pa tudi njun še nerojeni otrok. Franc Ferdinand naj bi se obrnil k njej z besedami: "Soferi, stirb nicht, du musst leben für unsere Kinder" (Sofija, ne umri, živeti moraš za najine otroke). Njega pa je zadel v vrat, padel je v nezavest in kmalu tudi sam podlegel poškodbam. Princip je podobno kot prej Čabrinović želel storiti samomor, s cianidom in pištolo, a mu to ni uspelo. Ker je bil še premlad za smrtno kazen, so ga obsodili na 20 let zapora, kjer je čisto shiran umrl za tuberkolozo. Njegovi tovariši pa so bili obsojeni na smrt. Med preiskavo je v svoj bran dejal, da je atentat maščevanje za zatiranje Srbov. "Sem jugoslovanski nacionalist in zavzemam se za združitev vseh Jugoslovanov in osvoboditev izpod Avstrije," so bile Principove besede, ko je utemeljeval politični motiv svojega dejanja.

Krsta Franca Ferdinanda
Krsta Franca Ferdinanda FOTO: Thinkstock

Atentat je potekal na Vidov dan - srbski pravoslavni praznik. Na ta dan je pred stoletji potekala zgodovinska kosovska bitka med Srbijo in otomanskimi osvajalci. Dogodek je bil povod za napad Avstro-Ogrske na Srbijo, s tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna.

Ultimat in vojne napovedi

Avstro-Ogrska je čakala na spopad s Srbijo že vse od balkanskih vojn. Atentat je predstavljal dober povod za obračun z njo. Kmalu po atentatu je sprejela odločitev za vojno, cesar Franc Jožef je odločitev potrdil 9. julija, dva tedna pozneje pa so Srbiji poslali ultimat in ji dali oseminštirideset ur za odgovor. Srbija je nanj odgovorila še pred iztekom roka in pristala na vse zahteve razen zadnje, v kateri so zahtevali, da bodo organi avstro-ogrske vlade skupaj s srbskimi uvedesti preiskavo z namenom zadušitve prevratniškega gibanja proti ozemeljski celovitosti Avstro-Ogrske.

Po srbski zavrnitvi ultimata so sledile vojne napovedi. Mesec dni po atentatu je Avstro-Ogrska kot prva napovedala vojno Srbiji. Sledile so vojne napovedi skladno s sporazumi o sodelovanju in pomoči, ki so jih sklenile države že pred tem, še v času miru. Nemčija je napovedala vojno Rusiji, nato pa še Franciji, Anglija Nemčiji, Srbija Nemčiji in istega dne Avstro-Ogrska Rusiji, pozneje pa še Črna gora Avstro-Ogrski in Nemčiji, Francija Avstro-Ogrski in Anglija Avstro-Ogrski.

Različni pogledi na atentat

"Neizmerna žalost pretresa danes vsa avstrijska srca in v vsaki duši se druži z grozo neskončen gnev nad strašnim dejanjem, ki se je zgodilo v Sarajevu. Dedič cesarske krone, prestolonaslednik nadvojvoda Franz Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Sofija sta bila od zločinskih rok umorjena ...", so po atentatu poročali o dogodku v časopisu Slovenski narod.

Portret Franca Ferdinanda
Portret Franca Ferdinanda FOTO: Reuters

Mnenja o atentatu so si danes različna in je še vedno predmet različnih špekulacij. Začetek prve svetovne vojne je bil prav tako označen različno, odvisno od politične oblasti. Eni so ga videli kot boj delavskega razreda proti okupatorskim tujcem, drugi pa najn gledajo kot na posledico nacionalističnih interesov in političnih igric. Tako se nekateri otroci učijo, da so državo napadli, drugje pa da se je srbski narod bojeval za svoj obstoj.

Južnim Slovanom živečim v avstro-Ogrski monarhiji ni uspelo dobiti avtonomije v obliki trialistične ureditve države. Po koncu prve svetovne vojne je nastala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pozneje pa Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V vojni, ki je trajala trajala štiri leta, je na bojiščih izgubilo življenje okoli devet milijonov vojakov in šest milijonov civilistov.

Pa tudi na Principa v Bosni, na Balkanu in šitrše v Evropi gledajo še vedno zelo različno. Vse od atentata se ne morejo zediniti ali je bil Princip terorist ali narodni junak.

Spomin na atentat v Sarajevu danes

Princip je streljal na prestolonaslednika v bližini starega kamnitega mostu iz 17. stoletja, t.i. Latinskega mosta, ki se nahaja v bližini Gazi Husrev-begove džamije iz 16. stoletja. V času Kraljevine Jugoslavije so ga preimenovali v Principov most, ime se ohranilo tudi pozneje v Jugoslaviji razen med drugo svetovno vojno.

Že med prvo svetovno vojno so na prizorišču atentata postavili spomenik Francu Ferdinandu. Po vojni so ga zamenjali s spomenikom Gavrilu Principu in Mladi Bosni. Na prizorišču so v beton vtisnili tudi atentatorjeve stopinje, za katere je pozneje nastalo več različnih teorij o nastanku. Ulico, po kateri se je vozil prestolonaslednik, so med drugo svetovno vojno poimenovali v Nabrežje Adolfa Hitlerja.

Po vojni in ustanovitvi SFRJ so v bližini prizorišča atentata odprli manjši muzej poimenovan kot Muzej Mlade Bosne. Leta 1992 so ga zaprli, odtise pa odstranili. Danes si lahko ogledamo Muzej Sarajevo 1878-1918, ki je tematsko navezan na avstro-ogrsko okupacijo Bosne in Hercegovine, atentat pa je le del te zgodbe. Ogledamo si lahko tudi Principovo povatomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65×17 mm. Če želite videti kroglo, ki je ubila Franca Ferdinanda, pa se morate podati do gradu Konopište, ki se nahaja blizu mesta Benešov na Češkem. V graščini, kjer je nekoč živel Franc Ferdinand, se nahaja ena največjih in najimpresivnejših zbirk orožja v Evropi.

Aretacija Gavrila Principa takoj po atentatu.
Aretacija Gavrila Principa takoj po atentatu. FOTO: Thinkstock

V vzhodnem Sarajevu in v beograjski trdnjavi Kalamegdan bodo Principu ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne postavili spomenik. V Sarajevu pripravljajo ob stoletnici atentata posebno slovesnost in številne spremljajoče dogodke.

Kdo sploh je bil Gavrilo Princip?

Gavrilo Princip (1894-1918) je bil eden izmed devetih otrok srbske družine iz vasi Obljaj v bližini Bosanskega Grahovega v Bosni in Hercegovini. Kar šest bratov in sester je v otroštvu umrlo zaradi tuberkoloze, za njo je bolehal tudi sam. Bolezen naj bi bila eden izmed razlogov, zakaj se odločil za atent. Bil je član Mlade Bosne, gibanja Srbov, Hrvatov in Bošnjakov za samostojnost izpod Avstro-Ogrske, ki so jo poskušali odpraviti z upori, vstajami in tudi atentati.

Gavrilo Princip
Gavrilo Princip FOTO: wikimedia.com

Po mnenju nekaterih pa naj bi bil član gibanja Črna roka (uradno Ujedinjenje ili smrt), srbske teroristične organizacije ustanovljene leta 1901, ki jo je vodil Dragutin Dimitrijević-Apis. Vključevala je predvsem višje častnike srbske vojske, ki so junija leta 1903 "pripomogli", da so na oblast namesto Obrenovićev prišli Karađorđevići. Prizadevali so si za Veliko Srbijo in podpirali gibanja, ki bi pripomogla k razpadu monarhije, med drugimi tudi Mlado Bosno. Leta 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Nato se je preselil v Beograd, ker se je želel vpisati na gimnazijo a ni opravil sprejemnih izpitov.

Leta 1912, ko se je začela mobilizacija za prvo balkansko vojno, se je želel pridružiti srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja Vojislava Tankosića, ki se je bojevala v Makedoniji protu osmanskim enotam, sicer člana skrivnega združenja Ujedinjenje ili smrt. Vendar ga zaradi njegove telesne velikosti (majhnosti) in šibkosti niso sprejeli.

Franc Ferdinand, avstro-ogrski nadvojvoda in prestolonaslednik

Franc Ferdinand (1863-1914) se je rodil v Gradcu (Graz) očetu nadvojvodi Karlu Ludviku, bratu cesarja Franca Jožefa in materi Mariji Anunnciato, hčeri kralja Ferdinanda II. Za položaj cesarja sprva ni bil predviden. Naslednji cesar bi moral postati njegov bratranec, nadvojvoda Rudolf, ki pa je storil samomor. Nadvojvoda Karel Ludvik, ki je bil naslednji kandidat za prevzem krone, se je temu položaju odpovedal, zato je ta funkcija pripadala njegovemu sinu Franc Ferdinand. Leta 1894 je spoznal češko grofico Sofijo Chotek-Hohenberg in se kljub temu, da je bila zanj prenizkega stanu, pozneje z njo tudi poročil. Cesar je poroko sicer dovolil, vendar se privilegiji prestolonaslednika niso smeli prenesti na ženo, njuni trije otroci na habsburškem prestolu niso imeli nasledstvene pravice.

Franc Ferdinand je številnim političnim smernicam tedanje Avstro-Ogrske nasprotoval. Tako se je zavzemal za splošno moško volilno pravico, kljub temu, da bi lahko pomenila konec madžarske prevlade v ogrskem delu monarhije, želel je ustanoviti tretje slovansko kraljestvo v Bosni in Hercegovini, bil je splošen zagovornik miru.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (235)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

puspan
29. 06. 2014 18.04
-1
Da atentatorjem postavljajo spomenike na Balkanu, kamor zal se dandanes pripadamo tudi mi, je unikum na svetu in ni se treba cuditi, ce bo EU spet razpadla. Adijo pamet!
puspan
29. 06. 2014 17.55
+0
Kako lepo nekateri komentarji potrjujejo sami sebe, da cloveska nespamet se dandanesne ne pozna meja. Tudi 100 let, od tega dogodka se nismo prav nic naucili. Se zivalski svet nas prekasa v vseh pogledih, zato se ni cuditi, da se v tem vesoljnem svetu dogajajo stvari, ki bi morale biti za davno pozabljene.
JožaGulikoža
29. 06. 2014 13.50
+0
Gavrilo ga je pihnu iz principa.
Mb128
29. 06. 2014 11.56
+8
Gavrilo Princip je bil samo iskra. Sod bencina pa je nastal že veliko prej.
kapljač1
29. 06. 2014 10.37
+11
Čakala se je pika na i , da bi prišlo do vojne. Če bi se v prestolonaslednika zaletel "izgubljen Jadranski galeb ", bi tudi prišlo do svetovne vojne. Ker je bil za eno ornk vojno enostavno že čas. Tu ni teorij zarote. Enostavno je čas dozorel in je bil potrebna samo še kaplja čez rob.. Kot je realnost da je v Sloveniji državljanska vojna bila potrebna kdaj že in da spet kmalu bo.. zgolj da se razčisti "okolje" . (Tako kot se obdeluje vrt, da bi posajeno obstalo, se mora čistit plevel. In če nismo dosledni , se nabere in potem moramo odstraniti naekrat več, kot če bi sproti dosledno. Manj kruto , vsekakor pa manj krvoločno, že izgleda svet, če ga primerjamo z rastjo rastlinske narave. )
Venividivici1
28. 06. 2014 22.28
+7
Vsak, ki namenaoma ubije človeka je zločinec in morilec, ta tip pa je ubil še nosečo žensko - za bruhat.
ljadoljed
29. 06. 2014 02.00
+0
alesko11
29. 06. 2014 07.42
+8
kaj pa vojna in zatiranje?? vsak , ki v vojni ali ko brani svoje interese ustreli človeka je zločinec. Ne prenagli se variant je 10000 zato ne bruhej kr nekej po spletu. Aja ne razumi me napak nisem ne za ene ali druge sam zanimal me je stališče obeh.
Hilarij71
29. 06. 2014 08.54
+7
hehehe: "nosečo". Sofija je na dan atentata imela 46 let, s tem, da je imela splav leta 1908 in so ji zdravniki prepovedali kakršnokoli nosečnost. Avstroogrska propaganda, nič več.
Green Bee
28. 06. 2014 21.30
+7
gavrilo je iz principa streljal na cesarico in na njenega tipa
496344
28. 06. 2014 20.46
+19
Tale strelec je samo izgovor,da se je zacela svetovna vojna...prav tako to,da je sofer narobe zavil..
dannyer
28. 06. 2014 20.37
+7
smešno je bil.o to da je bil slab strelec hehe. samo morilec je in bo ferdinand je pa hotel narediti AH kot zda . dejstvo je da je bil odgovoren .
Komunyereadio
28. 06. 2014 19.36
-5
Morilcu postavljajo spomenik, Balkan bo še še najmanj sto let za časom s takšno mentaliteto.
totalka
28. 06. 2014 19.49
+5
Značilnost domobrancev je da se klanjajo tujcem......ki jih potem okupator razseljuje po kon.logorjih,po kmetijah v Nemčiji za hlapce ostale pa v Srbijo...
totalka
28. 06. 2014 19.20
+0
Slava Gavrilu.....mi Slovenci pa smo se boril med sabo.....eni na Italijanski strani drugi pa na Avstrijski..torej smo Slovenci največji boleki
Karantanija
28. 06. 2014 18.51
+2
Zame nekdo, ki ubije človeka, ni nikoli heroj, pa gre lahko za ne vem kakšne ideale. Vse se da rešiti drugače, po mirni poti.
Definbahija
28. 06. 2014 18.03
+1
Vsi govorite heroj. Saj zna bit res heroj ce je "zaradi njega" bilo ubitih najmanj 16 000 000 ljudi. :D
Kunar
28. 06. 2014 18.14
+31
Do vojne bi prišlo tudi brez tega atentata.
Definbahija
28. 06. 2014 18.58
+4
To pa tudi vem. Samo Gabriel ne bi bil potem heroj :D Zarad tega so tudi navednice.
Seljako1899
28. 06. 2014 17.59
-2
Komunyereadio
28. 06. 2014 18.46
-1
sava27
28. 06. 2014 17.45
-4
ni dileme-itak,da je heroj.
Hilarij71
28. 06. 2014 17.32
+3
Pred kratkim se je našla fotografija nasmejanega Hitlerja ob prvi spominski plošči, ki je bila postavljena v spomin Gavrila Principa na mestu atentata v Sarajevu. Marmorno spominsko ploščo so na direkten ukaz Hitlerja demontirali nemški vojaki ob okupaciji Jugoslavije 1941 leta in jo ekspresno poslali Berlin, kjer se je Hitler naslajal nad njo - in to na isti način, kot se je naslajal nad vagonom, v katerem je bila Nemčija prisiljena podpisati kapitulacijo 1918 leta v Franciji. Miniral ga je. Od tega vagona ni ostalo nič, kakor tudi od prve marmorne spominske plošče Gavrilu Principu ne. Samo še slike. Nekaterim tukaj je pa očitno blizu mentaliteta, ideologija in miselnost Hitlerja, in zagovarjajo njegova dejanja in dejanja nacistične Nemčije in pa kolonijalnega frankenštajna, ječe narodov - K & K monarhije.
Hilarij71
28. 06. 2014 17.39
+1
Simptomatično je pa, da se povsod kaže fotografija Gavrila Principa iz kasnejšega obdobja, po dolgotrajnem mučenju, ko je že leta prebival v sadističnih temnicah avstroogrske monarhije, težko obolel od tuberkuloze in in z zadnjim stadijem gangrene v roki - vse posledice mučenja "humane" K&K monarhije. Vsak se lahko potrudi in na google-u najde fotografijo Gavrila Principa ob samem momentu aretacije v Sarajevu leta 1941. Spominja na Novaka Đokovića.
Hilarij71
28. 06. 2014 17.47
+13
Svetovno znano ime še enega člana "Mlade Bosne"? Ivo Andrić - edini nobelov nagrajenec iz področja YU.
slovenc79
28. 06. 2014 17.22
+11
ustrelu ga je iz principa
strel?ek
28. 06. 2014 15.08
+23
lahko je vami z polno ritjo sedaj ocenjevati tedanje stanje na Balkanu in pod Avstrougarsko monarhijo,Slovenci so vedno bili izkoriščani,zahvaljujoči herojem kot je bil Princip in potem v vseh vojnah ki so dali življenja za svoje države,mi se sedaj med sabo grizemo ko nismo prstom mignul za sedanjost,slava jim!
Sputnik84
28. 06. 2014 14.53
+8
Treba bi blo spet vse slovence zapret u eno komuno. pa vsem bogatim pobrat nakradeno. vsi bi mogl bit isti. Ne pa da se zdej gremo kdo je boljši pa kdo ma boljši avto. Folk je ratu prov žleht. Dejte se mal skulerat no... rgač bom Titotu povedu kakšni ste !
davkopavko
28. 06. 2014 13.17
+1
Jest pravm tkole, sm Škofijc in mam blazno dobrga prof. zgodovine, ki vse dojema s čustvi. Pravu nam je s soške fronte - tm sta se borila oba njegova dedka... Reku je da je njegov oče v dnevniku dedka prebral na koncu vsakega zapisa NEPRESTANO ZATIRANJE SLOVENCEV! Tko da mislm, da smo bli spet mi slovenci najbolj oskrunjeni v vojni, ki so jo zakuhal naši "soslovani" z juga.
Sputnik84
28. 06. 2014 14.29
+8
boš vidu kolk boš šele uskunjen zdej k boš v evropi taspoden. icer pa posledice že gledaš, k so nam pobral že vsoi industrijo. ampak ta hujše še pride, k ti bodo še mejo lepo zaprl pa boš ostal za tazgorne taspoden. :)
heraldica
30. 06. 2014 01.35
+1
Našo industrijo si razprodali in uniči naši politiki, ker so si hoteli nafilat še malo bolj žepe in ker jim dol visi za Slovenijo