Med obiskom novega vodje Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmuda Abasa v Gazi je prišlo do streljanja ravno v času , ko so v šotor, kjer so se na žalovanju za svojim voditeljem Jaserjem Arafatom zbrali visoki palestinski predstavniki, vdrlo 20 v zeleno oblečenih moških, ki so nekaj minut streljali v zrak. Neznanci so Abasa in vodjo palestinskih varnostnih služb na območju Gaze Mohameda Dahlana ozmerjali za ameriška agenta. Oboroženi moški so v šotor vdrli kmalu zatem, ko sta vanj vstopila Abas in Dahlan, ki pa v incidentu nista bila ranjena.
Kot je bilo videti na posnetkih, ki jih je predvajala arabska televizija Al Džazira, je zaradi streljanja v šotoru nastala velika zmeda, Abasa pa so varnostniki kmalu po vdoru oboroženih moških odpeljali na varno. V času incidenta se je v šotoru nahajalo okoli tisoč ljudi, kot so povedali visoki palestinski predstavniki, pa ni šlo za poskus atentata na Abasa.
Volitve bodo 9. januarja
Volitve palestinskega predsednika bodo 9. januarja, sta na sestanku v Ramali odločila centralna komiteja gibanja Fatah in Palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO).
Centralni komite gibanja Fatah je ob tem odločil, da bo predsedniški kandidat gibanja vodja PLO Mahmud Abas. Na čelo palestinskega varnostnega sveta, ki ga je vodil palestinski voditelj Jaser Arafat, pa so na sestanku imenovali premiera Ahmeda Kureja.
Z imenovanjem premiera Kureja na čelo palestinskega varnostnega sveta bo imel kak palestinski premier prvič pooblastila tudi nad palestinskimi varnostnimi silami, čemur je Arafat vztrajno nasprotoval in kar je Kurej ves čas neuspešno zahteval. Kurej je bil sicer doslej pomočnik vodje tega sveta.
Začasni palestinski predsednik Rauhi Fatuh je pojasnil, da bodo kandidati lahko vlagali kandidature v obdobju dvanajst dni po 20. novembru. Predvolilna kampanja pa bo trajala od 27. decembra do 8. januarja.
Šalom nasprotuje udeležbi Palestincev iz Jeruzalema na volitvah
Izraelski zunanji minister Silvan Šalom pa nasprotuje udeležbi Palestincev iz vzhodnega Jeruzalema na predsedniških volitvah. "Udeležba arabskih prebivalcev Jeruzalema bi bila problematična, ker je Jeruzalem prestolnica Izraela in bi lahko udeležba vplivala na končni status mesta, ki pa je še stvar pogajanj," je za izraelski radio dejal Šalom.
Bližnji sodelavci izraelskega premiera Ariela Šarona niso izključili možnosti, da bi na omenjenih volitvah volili tudi Palestinci iz vzhodnega Jeruzalema, ki imajo potni list palestinskih avtonomnih oblasti ali Jordanije. Na volitvah leta 1996, ko je znova zmagal Arafat, so palestinski prebivalci vzhodnega Jeruzalema lahko volili.
Egipt je nedavno podprl zamisel Washingtona, da bi ob robu mednarodne konference o Iraku, ki bo 22. in 23. novembra v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, pripravili tudi srečanje bližnjevzhodne četverice (ZDA, Rusija, ZN, EU) o izraelsko-palestinskem sporu. Kot je dejal egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gheit, bi srečanje lahko vzpodbudilo mirovni proces.
Erekat obtožuje Izrael oviranja volitev
Palestinski minister, pristojen za pogajanja, Sajeb Erekat je obtožil Izrael, da ovira volitve palestinskega predsednika. S tem se je odzval na izjavo izraelskega zunanjega ministra Silvana Šaloma, ki je izrazil nasprotovanje udeležbi Palestincev iz vzhodnega Jeruzalema na volitvah.
Erekat je glede palestinskih volitev poudaril, da je podlaga za udeležbo na njih izraelsko-palestinski sporazum. Ameriškega predsednika Georgea Busha in Evropsko unijo pa je pozval, naj Izraelu ne dovolijo oviranja volitev.
Dokazov za zastrupitev ni, vzroke pa bodo preiskali
Arafat, ki je umrl v četrtek, je bil v petek pokopan v Ramali. Natančen vzrok smrti ni znan, med Palestinci pa se pojavljajo govorice, da ga je zastrupil Izrael. Palestinski predstavnik pri Združenih narodih Naser al Kidva je v soboto poudaril, da ni dokazov za trditve, da je Izrael zastrupil Arafata, kljub temu pa pozval k preiskavi vzroka njegove smrti.
Arafatov nečak al Kidva, ki je palestinskega voditelja tudi obiskal v pariški bolnišnici, kjer so ga zdravili, je še menil, da je treba odpraviti negotovost glede vzroka smrti. Ne glede na vzrok pa Izrael nosi odgovornost za Arafatovo smrt, saj je zadnja tri leta živel v zelo slabih razmerah v svoji rezidenci v Ramali, od koder po nalogu Izraela ni smel, je še dejal.
V Evropi množične demonstracije
Več tisoč ljudi se je v soboto po vsej Evropi v soboto udeležilo demonstracij, na katerih so se poklonili spominu na Arafata in protestirali proti politiki Izraela na palestinskih ozemljih, še posebej proti gradnji varnostnega zidu na Zahodnem bregu.
V Rimu in Parizu se je demonstracij udeležilo več tisoč ljudi, čez 700 v nemškem Berlinu, kakih 300 pa v Ženevi. Proteste so pripravili tudi v drugih manjših mestih.