Obama čaka kongres, Hollande inšpektorje, Putin pa bo pomagal Siriji

Na vrhu skupine G20 v Sankt Peterburgu je enajst predstavnikov držav obsodilo uporabo kemičnega orožja in pozvalo k močnemu odzivu mednarodne skupnosti, so sporočili iz Bele hiše.

Ob robu vrha sta se na štiri oči za 20 minut sestala tudi predsednika Rusije in ZDA Vladimir Putin in Barack Obama. Stališča glede Sirije nista zbližala. Putin je po pogovoru povedal, da sta se pogovorila, vendar pa sta vsak na svoji strani. Ruski predsednik je tudi dejal, da ga skrbi, kaj bo s svetovnim gospodarstvom v primeru vojaškega posredovanja v Siriji. Zavrnil je kritike na račun sirskega predsednika Bašarja al Asada in dejal, da je bil napad s kemičnim orožjem le provokacija, s katero so želeli izzvati vojaško posredovanje.

Po njegovih besedah nemška kanclerka Angela Merkel ostaja "previdna", medtem ko britanski premier David Cameron, ki podpira vojaški napad, ne predstavlja "volje ljudstva" glede na to, da je britanski parlament zavrnil posredovanje.

Kitajska, Indija, Indonezija, Argentina, Brazilija, Južnoafriška republika in Italija so po drugi strani proti vojaški akciji, je naštel Putin. Tudi v državah, ki podpirajo napad, je "večina prebivalcev na naši strani", je dodal.

"Če ne bomo ukrepali, bomo malopridne države spodbudili, da ga uporabijo tudi one," pa je opozoril Obama, ki je še dejal, da je bilo srečanje s Putinom prijetno. Napovedal je, da bo Američane glede Sirije nagovoril v torek iz Bele hiše. Večina udeležencev vrha se je po besedah Obame z njim strinjala, da so sirske režimske sile 21. avgusta pri Damasku uporabile kemično orožje.

Ni pa želel odgovoriti, ali bo odobril napad tudi v primeru, če ga kongres ne bo podprl. "Kongres sprašujem, ker ne morem iskreno trditi, da Asadova uporaba kemičnega orožja proti nedolžnim civilistom, ženskam in otrokom, predstavlja neposredno grožnjo za ZDA," je dejal. Pojasnil je, da bi v primeru neposredne grožnje ZDA ukrepal brez posvetovanja s kongresom.

Je pa ob tem dejal, da se voditelji niso mogli poenotiti o uporabi sile v Siriji brez predhodne odobritve v Varnostnem svetu Združenih narodov. Vendar pa Obama pravi, da bodo morale Rusija in druge države premostiti razlike v pogledih glede Sirije in s tem narediti korak k iskanju dolgoročne rešitve.

Putin pa je na vprašanje, ali bo Rusija pomagala Siriji v primeru mednarodnega posredovanja v tej državi, odgovoril, da bo še naprej podpirala Damask. "Ali bomo pomagali Siriji? Bomo. Mi jim pomagamo že zdaj. Mi jim dobavljamo orožje, sodelujemo tudi gospodarsko in upam, da bomo še bolj sodelovali pri človekoljubni pomoči," je povedal Putin in dodal, da želijo pomagati civilistom, ki so danes v zelo težkem položaju.

Hollande: Tarče napadov bi bili le vojaški cilji

Sicer pa je predstavnik Bele hiše dejal, da Obama ceni močno podporo francoskega predsednika Francoisa Hollanda za posredovanje v Siriji. Francoski predsednik je medtem dejal, da so vsi voditelji skupine G20 v Sankt Peterburgu obsodili uporabo kemičnega orožja v Siriji, vendar pa so glede tega, kdo ga je uporabil, na različnih bregovih. Če ne bo enotnega stališča v Varnostnem svetu, potem je treba oblikovati široko koalicijo za odgovor na dogajanje v Siriji, je dejal Hollande. Zatrdil je tudi, da bo treba najprej počakati na poročilo inšpektorjev ZN, ki so pred enim tednom končali preiskave v Siriji.

Dodal je, da mu je Obama zagotovil, da bo ameriški kongres o posredovanju v Siriji glasoval sredi prihodnjega tedna. Sicer pa cilj posredovanja ne bi bilo strmoglavljenje Asada, temveč zahteva, da se najde politična rešitev, zatrjuje francoski voditelj.

"Storili bomo vse, kar lahko, da bo Francija napadla le vojaške cilje in se izognila civilnim žrtvam," je zatrdil. "Diktator ne more predvideti vsega," pa je odgovoril na vprašanje, ali je Asad enotam že ukazal, da ključno orožje umaknejo z območij, ki bi lahko bila tarča zračnih napadov.

Na vrhu G20 v Sankt Peterburgu se je Putin srečal tudi z britanskim premierjem Davidom Cameronom, ki je v preteklosti že podprl ameriške načrte za vojaško akcijo proti sirskemu režimu, a je v britanskem parlamentu ostal brez podpore za morebitno britansko sodelovanje.

Obrambni ministri EU neenotni glede posredovanja

Obrambni ministri članic EU, med njimi slovenski minister Roman Jakič, so na dvodnevnem neformalnem zasedanju v litovski prestolnici Vilnius obsodili uporabo kemičnega orožja v Siriji, glede nadaljnjih korakov mednarodne skupnosti pa ni bilo popolne enotnosti, predvsem glede vojaškega posredovanja v Siriji ne.

Nekatere članice odločno podpirajo vojaško posredovanje, nekatere, vključno s Slovenijo, pa so zaskrbljene zaradi morebitnih negativnih učinkov ali posledic za celotni Bližnji vzhod.

Države tako glede primernega odziva na krizo v Siriji ostajajo brez dogovora. Neki francoski diplomatski vir je dejal, da namen sinočnje večerje ni bil doseči dogovor glede Sirije. Dodal je, da so na večerji obsodili uporabo kemičnega orožja v tej državi.

Ban Ki Mun: Napad na Sirijo bi povečal sektaško nasilje

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je danes odločno odsvetoval vojaško posredovanje v Siriji in opozoril, da bi napad lahko še povečal sektaško nasilje v državi, ki že zdaj trpi eno največjih humanitarnih kriz v novejši zgodovini.

V govoru na humanitarnem srečanju ob robu srečanja držav G20 je Ban svetovne sile pozval, naj premagajo svoje razlike glede sirskega konflikta in se dogovorijo o nujnih ukrepih za pomoč sirskemu prebivalstvu. "Moram opozoriti, da bi lahko vojaško posredovanje povzročilo resne in tragične posledice ter še povečalo grožnjo nadaljnjega sektaškega nasilja," je povedal Ban.

Približno tretjina sirskega predvojnega 20,8-milijonskega prebivalstva je pred konfliktom pobegnila v tujino ali pa je notranje razseljena, so pokazali podatki agencije ZN za begunce. "Medtem ko nekateri bežijo iz države, se drugi poženejo v boj," je dejal Ban in poudaril pomen preprečitve "nadaljnje militarizacije konflikta" in nadaljevanja iskanja politične rešitve.

Pomanjkanje sredstev ogroža begunce v sosednjih državah. Med drugim naj bi v Libanonu zalog hrane zmanjkalo v nekaj dneh, v Jordaniji pa v dveh tednih, je zatrdil Ban.

Rusija ne mora pomagati pri ameriški razpravi v Siriji

Namestnik Obamovega svetovalca za strateške komunikacije Ben Rhodes pa je danes v Sankt Peterburgu poudaril, da Rusija ne more ničesar dodati k politični razpravi o Siriji, hkrati pa je nakazal, da je Washington pripravljen na kaznovalno akcijo proti sirskemu režimu brez podpore Varnostnega sveta Združenih narodov.

"V VS ZN ne moremo imeti neskončnega procesa, ki ne vodi nikamor," je dejal Rhodes. V odzivu na željo nekaterih ruskih poslancev, da bi obiskali Washington in poskušali prepričati ameriški kongres, naj ne odobri vojaške akcije proti Siriji, pa je dejal, da ne ve, če "lahko Rusija kaj doda k razpravi v ZDA v luči dejstva, da vemo, kakšno je rusko stališče v tem vprašanju".

Na to so se že odzvali v Moskvi. Ruski poslanci so odpovedali pred nekaj dnevi napovedan obisk kongresa, ker jih Rhodes ne želi sprejeti. "Razočarani smo. Delegacija ne bo prišla. Mislim, da so ameriški zakonodajalci izgubili možnost, da bi se seznanili z drugačnim pogledom," je dejal ruski veleposlanik Sergej Kisljak.

Predsednik sirskega parlamenta Džihad al Lahman je danes v Damasku ameriški kongres pozval, naj glasuje proti vojaški akciji zoper sirski režim. "Pozivam vas, da ne sprejmete nepremišljenih ukrepov, saj imate moč, da ZDA usmerite s poti vojne na pot diplomacije," je izjavil.

'Asad verjetno porabil le peščico zalog kemičnega orožja'

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Samantha Power pa je povedala, da je Asad 21. avgusta, ko naj bi se pri Damasku zgodil napad s kemičnim orožjem, v katerem je po poročanju ZDA umrlo 1400 ljudi, drugi pa poročajo o nekaj sto žrtvah, porabil le peščico ogromnih zalog kemičnega orožja. Dodala je, da so bile vse alternative vojaškemu posredovanju že izčrpane, Asad pa se verjetno zanaša na rusko podporo glede kemičnega orožja. "Naivno bi bilo verjeti, da bi bila Rusija tik pred menjavo stališča glede Sirije," je še povedala.

Slovenija se glede sirskih beguncev še ni odločila

Zaradi zaostritve krize v Siriji se povečuje tudi število sirskih beguncev, ki so se zatekli v druge države. Njihovo število je že preseglo dva milijona. Številne države so ob tem izrazile pripravljenost na sprejetje določenega števila beguncev, Slovenija pa odločitve v zvezi z begunci iz Sirije še ni sprejela.

Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je bilo do 30. avgusta v Sloveniji vloženih 53 prošenj državljanov Sirije za status mednarodne zaščite, tovrstni status pa je bil priznan trem državljanom Sirije. Ob tem so dodali, da kakršne koli druge odločitve v zvezi z begunci iz Sirije zaenkrat niso bile sprejete.

Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da sta se pred nekaj meseci iz Sirije umaknili dve slovenski družini, ki sta po informacijah ministrstva v Sloveniji.