Tujina

Strmoglavil ameriški helikopter

Bagdad/Washington/London, 26. 01. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

V strmoglavljenju helikopterja v Iraku je umrlo 30 ameriških marincev in en mornar. Zaenkrat še ni znano, ali je šlo za nesrečo ali je bil sestreljen.

Iračani se pogovarjajo z ameriškim vojakom (Foto: Reuters)
Iračani se pogovarjajo z ameriškim vojakom (Foto: Reuters) FOTO: Reuters
V Bakubi so uporniki napadli sedeže strank, ki kandidirajo na nedeljskih volitvah, umrl je policist, ranjenih je najmanj osem ljudi.

Zaradi zaenkrat še neznanih vzrokov je v Bagdadu strmoglavil ameriški helikopter. V nesreči je umrlo 30 ameriških marincev in en mornar, je sporočil general John Sattler.

Bush: "Žalosten trenutek"

V zvezi s strmoglavljenjem ameriškega helikopterja v Iraku, v katerem je umrlo najmanj 31 ljudi, je ameriški predsednik George Bush dejal, gre za "žalosten trenutek". "Kadarkoli izgubimo življenje, je to žalosten trenutek," je dejal. V zvezi z razlogi za strmoglavljenje je Bush dejal, da je potrebno počakati na dejstva.

Samomorilski napad terjal 15 življenj

V napadu s tovornjakom bombo pred sedežem kurdske stranke v Sinjaru kakih 400 kilometrov severozahodno od Bagdada je umrlo najmanj 15 ljudi, 30 pa je ranjenih. "Tovornjak, napolnjen s tono eksploziva TNT, je eksplodiral ob 14.30 po lokalnem času pred sedežem Demokratske stranke Kurdistana (PDK), pri tem je umrlo 15 ljudi, 30 je ranjenih," je dejal prefekt mesta Dekil Kasem Hasun.

Kot je dodal, je eksplozija uničila kakih deset vozil in polovico stavbe, kjer ima sedež PDK, poškodovanih je tudi več sosednjih stavb. Odgovornost za napad je na neki spletni strani prevzela islamska skupina jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija, voditelja teroristične mreže Al Kaida v Iraku. Po njenih navedbah je bil napad samomorilski.

Avtomobili bombe so zopet zahtevali smrtne žrtve (Foto: Reuters)
Avtomobili bombe so zopet zahtevali smrtne žrtve (Foto: Reuters) FOTO: Reuters
Iraški notranji minister je podaljšal policijsko uro, ki bo veljala od petka dopoldne pa vse do ponedeljka zvečer. Prepovedano bo tudi orožje, vse Iračane, ki bodo skrajneže ovadili, pa čaka bogata nagrada.

Nove smrtne žrtve pa so bile tudi v mestu Rijad, 60 kilometrov jugozahodno od Kirkuka na severu Iraka, kjer so eksplodirali trije avtomobili bombe.

Dve eksploziji sta odjeknili simultano blizu iraške pošte in policijske postaje. Med žrtvami so trije iraški policisti, dva vojaka in dva civilista, vsaj 12 ljudi pa je ranjenih.

Druga eksplozija je odjeknila pred mestno hišo, tretja pa, ko se je mimo peljal ameriški konvoj. Podatki o številu žrtev še niso znani.

Arabska televizija Al Arabija pa je predvajala videoposnetek, ki prikazuje tri ugrabljene člane iraške volilne komisije. Po navedbah televizije je za ugrabitev odgovorna skupina Mudžahid Ninva, ki je med nedeljskimi volitvami zagrozila z napadi na volišča.

Abu Musab al Zarkavi
Abu Musab al Zarkavi FOTO: Reuters

Zajeli al Zarkavijevega namestnika

Iraške varnostne sile so zajele namestnika jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija, domnevnega vodjo mednarodne teroristične mreže v Iraku. Moški, znan pod imenom Abu Sada, naj bi bil odgovoren za več zločinov v provincah Salahedin in Ninve, med drugim za eksplozije in umore, je danes sporočil iraški notranji minister Falah Hasan al Nakib, drugih podrobnosti o aretaciji pa ni navedel.

Husein bi lahko volil

Za udeležbo na iraških volitvah se je prijavila le dobra četrtina Iračanov, ki živijo v tujini.

Nekdanji iraški predsednik Sadam Husein in njegovi pomočniki, ki v iraškem zaporu čakajo na sojenje, imajo pravico voliti na nedeljskih iraških volitvah, vendar tega ne bodo mogli storiti iz logističnih vzrokov, je izjavil vodja iraške volilne komisije Abdel Husein al Hindaui. Husein in ostali, ki se nahajajo v zaporu, ne bodo mogli voliti, ker ne obstajajo mobilna volišča.

Husein in ostali predstavniki nekdanjega režima, ki so v zaporu, ne bodo mogli izkoristiti svoje volilne pravice (Foto: Reuters)
Husein in ostali predstavniki nekdanjega režima, ki so v zaporu, ne bodo mogli izkoristiti svoje volilne pravice (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Iračani bodo v nedeljo izbrali poslance v 275-člansko narodno skupščino, katere naloga bo napisati državno ustavo. Volili bodo tudi regionalne svete v 18 provincah, v treh kurdskih provincah na severu države pa tudi regionalni parlament.

Volilo bo okoli 280 tisoč iraških izgnancev

Ameriški predsednik George Bush je pozval Iračane, naj se kljub nezmanjšanemu nasilju udeležijo nedeljskih volitev.

Od skupaj milijona iraških izgnancev je za glasovnice za prihajajoče iraške volitve zaprosilo okoli 280 tisoč ljudi.

Kot je povedalala Monique De Groot, predstavnica izvendržavnega glasovalnega programa, ki ga vodi Mednarodna organizacija za migracije, je številka končna. Kampanija za prijavo na volitve je trajala devet dni, v 14-ih državah.

Volili bodo od petka do sobote, tako kot Iračani doma.

Grožnje skrajnežev

Domnevni pripadniki teroristične mreže Al Kaida v Iraku so na neki islamski spletni strani znova objavili grožnje, naperjene proti ameriškim in iraškim vojakom, in svarila Iračanom, ki jim svetujejo, naj ne hodijo na volišča.

"Američani pozivajo h goljufivim volitvam, vojaki (iraškega premiera Ijada) Alavija pa ščitijo svoje judovske in krščanske brate. Nasprotniki boga bodo uvideli, da je njihova usoda smrt, njihov zaveznik pa neuspeh," je zapisano v sporočilu.

V svarilu Iračanom pa so zapisali, naj bodo previdni. "Pazite, da ne boste v bližini središč nezvestobe in pokvarjenosti - volišč. Ne krivite nas, temveč krivite sebe," še piše v sporočilu.

Predaja nadzora Iračanom?

Točnega datuma umika ameriških in britanskih sil Blair ni želel navesti, je pa povedal, da namerava koalicija skupaj z novo iraško vlado določiti časovne okvire, po katerih bi iraške sile lahko prevzele nadzor nad deli države, kjer ni nasilja.

Britanski premier Tony Blair je za današnjo izdajo britanskega časnika Financial Times nakazal, da bi ameriške in britanske sile v Iraku po nedeljskih volitvah iraškim silam lahko začele predajati nadzor nad večjim delom države.

Kot je dejal, bodo ZDA in Velika Britanija z novo iraško vlado določile časovni okvir za predajo nadzora iraškim silam na najmanj težavnih območjih. "Obstajajo območja, kjer bi lahko predali nadzor iraškim silam. Ne pozabite, 14 od 18 provinc v Iraku je razmeroma mirnih in stabilnih," je povedal Blair.

Povedal je še, da bi po predaji nadzora postalo bolj jasno, kdaj bi sile koalicije lahko v celoti zapustile državo.

Ameriški predsednik Bush pa je pojasnil, da bodo ZDA ohranile "potrebno" število ameriških enot v Iraku za "zaključek misije", ki jo bodo ZDA končale, "kolikor hitro je možno". "Naša misija je narediti Irak zmožen, da se sam brani pred teroristi. Naša misija ni zgolj povečanje števila Iračanov v uniformah, temveč tudi okrepiti njihovo zmožnost, da se branijo," je poudaril.

  • Vrtna garnitura Fiesta
  • Bencinska kosilnica PowerED
  • Žar na oglje Sunset
  • Letna kuhinja Too much
  • Sensum Lounge set
  • Paviljon Lucca 4x3m
  • Senčnik Toscana
  • Vrtni ležalnik Diana
  • Akumulatorska kosilnica Scheppach
  • Robotska kosilnica Worx
  • Nadstrešek Andy
  • Makita set orodij