Strokovnjaki: obnova katedrale bi lahko trajala desetletja

Dva dni potem, ko je 'srce Francije', znamenito katedralo iz 13. stoletja, zajel požar, gasilci pa so potrebovali kar devet ur, da so ga dokončno pogasili, so na delu strokovnjaki, ki preverjajo strukturno trdnost katedrale.

Z zaslišanji nadaljujejo tudi danes. Po besedah pariškega tožilca Remyja Heitza policija ugotavlja, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. "Preiskava še naprej teče v smeri odkrivanja resnice ter izvora in vzroka požara," so sporočili iz pisarne pariškega tožilca. Zdi se sicer, da se preiskava podrobneje osredotoča na podjetje, ki je obnavljalo 150-letni zvonik, ki se je v požaru zrušil, poroča CNN.

Heitz je sicer že včeraj sporočil, da je najverjetneje šlo za nesrečo in da trenutno nič ne kaže na požig. Po njegovih besedah se je v ponedeljek ob 18.20 sprožil prvi požarni alarm, vendar nadzorniki niso zaznali nobenega požara. Le nekaj minut pozneje, ob 18.43, pa se je še drugič oglasil alarm, na strehi pa so nato odkrili požar.

Francoske oblasti so v torek razkrile, da je bilo za rešitev katedrale ključnih od 15 do 30 minut, v katerih jim je uspelo ohraniti ogrodje in slavna stolpa pariške dame. Večjo katastrofo so preprečili pogumni gasilci, ki so med gašenjem tvegali svoja življenja.

Predstavnik gasilcev Jose Vaz de Matos je na današnji novinarski konferenci povedal, da so gasilci katedralo rešili, ker so se osredotočili na to, da so preprečili širjenje požara s strehe na severni zvonik. Če bi ogenj zajel notranjo leseno strukturo, ki tam drži zvonove, bi se zrušil tudi zvonik. To pa bi pomenilo tudi izgubo katedrale, saj bi zrušenje vsakega novega dela povzročilo zrušenje drugega, je povedal.

Med štirimi podjetji, ki so imela sklenjeno pogodbo za obnovo notredamske katedrale, sta v času požara dela tam opravljali le dve - podjetje za postavitev gradbenih odrov Europe Echafaudage in konservavijski center Socra. V času, ko je izbruhnil požar, nobeno od teh podjetij ni imelo na prizorišču delavcev.

Tudi Julien Le Bras, generalni direktor podjetja Echafaudages, ki je pogodbo za obnovo zvonika sklenilo leta 2017, je novinarjem sporočil, da je na projektu sodelovalo 12 njegovih zaposlenih, vendar "tako v času požara, kot že nekaj časa pred tem, tam ni bilo njihovih delavcev".

Patrick Palen, predstavnik za odnose z javnostmi Socre, ki je bila zadolžena za prenovo kipov, je pojasnil, da so njihovi delavci prejšnji teden iz katedrale odstranili 12 kipov apostolov in štiri kipe evangelistov. Ti so bili v času požara varno shranjeni v delavnici zunaj objekta. Palen je še dejal, da njihovi zaposleni v času požara niso bili v katedrali.

Po Franciji zadoneli cerkveni zvonovi, papež se je zahvalil gasilcem, ki so gasili Notre-Dame

V znak solidarnosti s pariško škofijo, kjer je bila v požaru poškodovana katedrala Notre-Dame, so danes zvečer zazvonili zvonovi v vseh cerkvah po Franciji. Zadoneli so ob 18.50, času, ko je v gotski katedrali v ponedeljek izbruhnil požar. Zvonili naj bi tudi v drugih državah, med drugim na Poljskem in v češki prestolnici Pragi.

Papež Frančišek se je medtem v imenu celotne katoliške cerkve zahvalil gasilcem, ki so tvegali svoja življenja, da bi rešili gorečo katedralo.

"Hvaležnost celotne Cerkve gre vsem, ki so storili vse, kar so lahko, celo tvegali svoja življenja, da bi rešili baziliko," je danes na splošni avdienci v Vatikanu dejal papež.

Vsem Parižanom in Francozom je sporočil, da je ob požaru občutil veliko bolečino in da se čuti zelo blizu z njimi.

Papež je sicer že v torek ob uničujočem požaru izrazil solidarnost s Francijo in po telefonu govoril s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Vatikan je ponudil tudi pomoč strokovnjakov pri obnovi cerkve.

 O požaru tudi francoska vlada

Francoska vlada, ki je medtem današnjo sejo v celoti posvetila razpravi o posledicah požara, pa se je odločila, da bo razpisala mednarodni razpis za gradnjo v požaru uničenega stolpiča.

Premier Edouard Philippe je sporočil, da bodo mednarodni arhitekturni razpis razpisali za 93 metrov visok s svincem prekrit leseni stolpič iz 19. stoletja, ki se je zrušil med požarom, ki je v 12 urah v noči na torek uničil streho 850 let stare katedrale.

Po seji vlade je francoski predsednik vlade pojasnil, da bodo v okviru razpisa odločili, ali bodo stolpič znova postavili in ali ga bodo zgradili na enak način, kot ga je takrat francoski arhitekt in restavrator Viollet le Duc ali pa ga bodo postavili s sodobnimi tehnikami.

Minister za kulturo Franck Riester je medtem na seji vlade sporočil dobro novico, da so trije originalni gotski vitraži, tri monumentalne rozete, požar prestale nepoškodovane. Glavni verske relikvije in umetniška dela so prav tako prenesli na varno v muzej Louvre, kjer jih bodo po besedah premierja strokovnjaki podrobno pregledali.

Minister Riester je na seji kolege tudi seznanil, da so tudi monumentalni umetniški predmeti, kot so orgle in največje slike, ki jih med ponedeljkovim požarom niso mogli umakniti iz katedrale, prav tako 'preživeli'. Premestili jih bodo in konec tedna začeli z njihovo restavracijo, je dodal.

Več francoskih pristojnih ministrov je sicer že v torek na poziv premierja Philippa razpravljalo o tem, kako bi obnovili gotsko katedralo, ki je bila v požaru delno uničena. "Katedralo bomo obnovili, da bo še lepša. Želim, da bi to storili v petih letih," pa je v torkovem televizijskem nagovoru francoskega naroda dejal francoski predsednik Macron.

Premier Philippe sicer meni, da je zdravo, da država postavi svoje cilje glede obnove. Ocene, koliko bo stala obnova, pa ni mogel podati.

"Sinoči smo v Parizu videli, da se lahko mobiliziramo, poenotimo za zmago. V naši zgodovini smo gradili mesta, pristanišča, cerkve /.../ vsakič smo jih obnovili," je še poudaril. "Ukrepajmo in uspelo nam bo," je francoski predsednik pozval sodržavljane.

A čeprav je Macron obljubil, da bo obnova dokončana v petih letih, pa se z njim prav tako ne strinjajo številni strokovnjaki, ki trdijo, da bi obnova lahko trajala desetletja. Glavna problema sta predvsem iskanje potrebnih materialov in dolgotrajno rekonstruiranje delov katedrale, ki so preživeli požar, a so hudo poškodovani.

Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, kulturne organizacije ZN, je dejala, da bo obnova Notre-Dame trajala dolgo in stala veliko denarja. Donacije prihajajo z vsega sveta, francoski milijarderji in globalne korporacije so že obljubili 800 milijonov evrov pomoči.

Kot je za The Guardian povedal Tom Nickson, predavatelj srednjeveške umetnosti in arhitekture na londonskem inštitutu Courtauld, je kamniti obok katedrale deloval kot nekakšna požarna vrata med zelo vnetljivo streho in zelo vnetljivo notranjostjo, kot so to predvidevali že v srednjem veku. A obstajajo strahovi, da so kamniti strop in vitraži, ki so preživeli požar, močno poškodovani. Če je bil strop oslabljen in razpokan zaradi vročine, bi ga bilo treba porušiti, meni Nickson.

'Trpijo' tudi okna, saj jih je najprej prizadela močna vročina, nato pa hladna voda, pa pravi Jenny Alexander, strokovnjakinja za srednjeveško umetnost in arhitekturo na univerzi Warwick.

Kot je povedal Duncan Wilson, izvršni direktor organizacije za ohranjanje zgodovine Anglije, se lahko potem, ko se stavba stabilizira in oceni škoda, začnejo restavratorska dela. "Inženirji za konstrukcijo, strokovnjaki za vitraže, strokovnjaki za kamen bodo v naslednjih nekaj tednih pakirali svoje torbe in se odpravili v Pariz," je dejala Alexandrova. Finančni in politični premisleki, pa tudi estetski, bodo verjetno imeli vlogo pri odločanju, ali naj se katedralo ohrani takšno, kot je bila pred ognjem, ali se jo prilagodi.

'Katedrale so kamniti feniksi, ki opozarjajo, da se lahko iz nevšečnosti znova rodimo'

Velik izziv je lahko tudi pridobivanje materialov. Streha katedrale je bila izdelana iz posebnega hrastovega lesa, ki ga je bilo težko pridobiti že v 13. stoletju. Nickson je povedal, da v Evropi danes verjetno ni nobene države z dovolj velikimi drevesi.

Potem je tu še vprašanje skladnosti s sodobnimi zdravstvenimi in varnostnimi standardi.

"Katedrale so kamniti feniksi, ki opozarjajo, da se lahko iz nevšečnosti znova rodimo," pa je ob tem dejala Emma Wells, arheologinja na univerzi v Yorku. Kot je še povedala, bodo lahko zdaj arheologi in zgodovinarji spoznavali zgodovino katedrale še podrobneje in tako bolje spoznali obrt naših srednjeveških prednikov.