Vojaški svet prevzel oblast: 'Gre za nadaljevanje istega režima'

Po mesecih protestov je sudanska vojska v četrtek izvedla državni udar in prevzela oblast. In tako se je po treh desetletjih z oblasti poslovil predsednik Omar al-Bašir, ki ga je vojska odpeljala na "varen kraj".

Oblast je prevzel vojaški svet, ki naj bi državo vodil največ dve leti, temu pa naj bi sledile splošne volitve. Razglasili so trimesečne izredne razmere, razveljavili ustavo, varnostno-obveščevalna služba pa je začela izpuščati politične zapornike.

A protestniki, ki jih je na ulice pognal dvig cen kruha, ki se je podražil kar za trikrat, in ki so po odstranitvi Baširja z oblasti sprva proslavljali na ulicah, se sedaj znova z zaskrbljenostjo ozirajo v prihodnost. 

Kljub uvedbi policijske ure so pred sedežem vojske vztrajali celo noč. Trdijo, da so voditelji vojaškega udara osebe (pre) blizu odstavljenega predsednika. Na čelu novega vojaškega sveta je namreč obrambni minister in general Awad Ibn Auf, ki se ga je že pred tem omenjalo kot morebitnega naslednika Baširja. V času grozovite vojne v Darfurju pa je bil vodja vojaške obveščevalne službe. 

Sudanci zahtevajo vzpostavitev civilne vlade in trdijo, da niso več mesecev vztrajali na ulicah prestolnice, zato da bo oblast sedaj prevzela vojska. Sara Abdeljalil, članica sudanske organizacije (SPA), ki je na čelu protestnikov, je v četrtek dejala, da je nov vojaški svet le "nadaljevanje istega režima": "Zato moramo nadaljevati boj in miren upor." Nova vojaška oblast prav tako k pogovorom ni povabila predstavnikov opozicije. 

Ta pa sedaj skuša miriti prebivalstvo z besedami, da je njihova edina skrb zagotavljanje javnega reda in miru. Tiskovni predstavnik je dejal, da bodo usodo Sudana odločili protestniki, ki so na ulicah zahtevali odstop predsednika Baširja. "Ljudstvo bo zagotovilo rešitve za ekonomske in politične težave. Prihajamo brez ideologije, prišli smo, da ohranimo red in varnost ter zagotovimo priložnost za sudansko ljudstvo, da doseže spremembe h katerim stremi," je dejal Omar Zain al-Abidin, ki vodi politično komite vojaškega sveta. "Nimamo ambicij, da držimo vajeti oblasti," še zagotavlja. 

A se Ibn Auf in njegovi sodelavci, ki so sedaj prevzeli oblast, zavedajo, da te besede in strmoglavljenje predsednika ne bodo dovolj za pomiritev sudanskega ljudstva. Po mnenju strokovnjakov si tako le kupujejo čas in odločajo, ali naj sledijo po poti represije, ki jo je Sudan poznal do sedaj. 

In če je državni udar 11. aprila pomenil pomemben korak na poti k demokraciji v Sudanu, se je to zgodilo navkljub voditeljem državnega udara, in ne zaradi njih, piše Alex de Waal, izvršni direktor World Peace Foundation pri Fletcherjevi šoli za pravo in diplomacijo na univerzi Tufts. 

Kakšna usoda čaka Omarja al-Baširja? 

Vojska je že napovedala, da ga ne bodo izročili Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), ki je za njim izdalo kar dva naloga za aretacijo. Že leta 2009 so ga obtožili, da stoji za plenjenjem in množičnimi poboji civilistov v Darfurju, ter da je množična posilstva uporabljal kot orožje vojne. Istega leta je bil izdan nalog za njegovo aretacijo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Darfurju med leti 2003 in 2008. A kljub temu se je obdržal na oblasti v državi z dolgo zgodovino zatiranja žensk. Obraz revolucije, ki ga je na koncu strmoglavila, pa je nedavno postala prav ženska v belih oblačilih in zlatih uhanih, ki je na strehi avtomobila pozivala množico protestnikov h uporu.

Odločitev vojske, da Baširja ne bo izročila ICC pa je povezana tudi z dejstvom, da so številne osebe, ki so kljub njegovemu padcu še vedno na oblasti, prav tako povezane z zločini v Darfurju. In ti se na oblasti nameravajo obdržati še naprej. 

Med njimi je tudi že omenjeni general Ibn Auf, poklicni vojak, ki je bil v času vojne v Darfurju na čelu vojaške obveščevalne službe. Iz tega razloga so ga ZDA tudi dale na listo ciljno usmerjenih finančnih sankcij.