Francija se še ni odrekla klofutam

Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope (SE) meni, da francoska zakonodaja krši dele Evropske socialne listine, ker  staršem dopušča, da otroke disciplinirajo, pri čemer ne prepoveduje telesnega kaznovanja. Evropski odbor za socialne pravice je ocenil, da francoska zakonodaja o telesnem kaznovanju otrok ni dovolj jasna, natančna in obvezujoča.

Odločitev je Svet Evrope sprejel, potem ko se je pri panevropski organizaciji nad Francijo pritožila britanska nevladna organizacija za zaščito otrok Approach.

Francija se na tnalu SE, ko gre za kaznovanje otrok, ni znašla prvič. Omenjeni odbor je od leta 2003 že trikrat ugotovil, da francoska zakonodaja krši socialno listino. Današnja odločitev pa je prva, ki so jo sprejeli po pritožbi kake nevladne organizacije.

Omenjena listina je sicer za članice Sveta Evropa, ki so jo ratificirale, obvezujoča, odbor za socialne pravice pa bdi nad njenim uresničevanjem.

Vprašanje telesnega kaznovanja otrok je v Franciji znova vzniknilo že pred zadnjo odločitvijo. Francoska državna sekretarka, pristojna za družinska vprašanja, Laurence Rossignol je pozvala h kolektivni razpravi o koristih telesnega kaznovanja v vzgoji otrok. A sklepov te debate po njenih besedah ne bodo vključevali v zakonodajo.

"Za nasilne starše imamo kazenski zakonik. Tistim, ki se občasno zatečejo k telesnemu kaznovanju, pa je treba pomagati, da se bodo stvari lotevali drugače, ne pa jih spravljati na slab glas s tem, da jim pravimo: s tem se bo ukvarjal sodnik," je poudarila Rossignolova.

Javnomnenjske raziskave v Franciji, pa tudi v Veliki Britaniji, kažejo visoko podporo pravici staršev, da otroku prisolijo klofuto ali dajo kakšno po riti. O tem je bilo v Franciji veliko govora predvsem leta 2013, ko si je nek oče prislužil 500 evrov kazni, ker je devetletnemu sinu prisolil klofuto. Nekateri so to razsodbo hvalili, drugim se je zdela pretirana.

Izmed 47 članic Sveta Evrope jih je doslej 27 sprejelo zakonodajo, ki prepoveduje vsakršno fizično kaznovanje otrok. Prva na svetu je vsakršno fizično kaznovanje otrok že leta 1979 prepovedala Švedska. Med skandinavskimi državami sta to nato leta 1983 oz. 1987 storili Finska in Norveška. Posnemale so jih Avstrija (1989), Ciper (1994), Danska (1997), Latvija (1998) in Hrvaška (1999).

Po letu 2000 se je za tovrstno prepoved odločilo še več držav. Že omenjenega leta sta to storili Nemčija in Bolgarija, leta 2003 Islandija, leta 2004 Ukrajina in Romunija, leta 2005 Madžarska, Grčija leta 2006, Nizozemska, Portugalska in Španija pa leta 2007. Leta 2008 so to storile Moldavija, Luksemburg in Liechtenstein, leta 2010 pa Poljska in Albanija. Seznam so dopolnile še Makedonija (2013), San Marino in Estonija (2014).

Na drugi strani pa niz držav podobno kot Francija prepoveduje fizično kaznovanje otrok v šoli ali kazenskih ustanovah, niso pa uvedle splošne prepovedi. Med državami, v katerih so v teku priprave za razširitev zakonodaje v tej smeri, so Armenija, Azerbajdžan, Litva in Slovenija. Slovenska vlada naj bi namreč letos pripravila novi zakon o družinah, ki zajema tudi prepoved fizičnega kaznovanja otrok.

Francija se sicer uvršča med države, ki najbolj trmasto zavračajo spremembo zakonodaje o tem vprašanju. Družbo ji delajo Belgija, Velika Britanija, Irska in Rusija. Drugod po svetu je sicer zgolj 17 držav prepovedalo vsakršno fizično kaznovanje otrok.