Avtorici prispevka: Tina Čuček in Tina Smole
Uničujoč teroristični napad je pretresel Španijo 11. marca, ko so na madridskih potniških vlakih odjeknile eksplozije. Največji teroristični udarec na evropskih tleh je terjal 191 življenj, skoraj 2000 ljudi je bilo ranjenih. Vlada tedanjega premierja je za tragedijo, ki se je zgodila le tri dni pred parlamentarnimi volitvami v Španiji, obtožila baskovsko separatistično organizacijo ETA, čeprav je ta zanikala vpletenost. Pozneje se je izkazalo za resnično, kar so strokovnjaki govorili od prvega dne: za napadi je stala Al Kaida, ne ETA. Španski volivci so ocenili, da jim je vlada namerno lagala, zato so jo kaznovali na volitvah.
Šolska telovadnica v severnoosetijskem Beslanu je bila prizorišče ene največjih tragedij na ruskih tleh, ki je ves svet pretresla tudi zato, ker so bili tarča teroristov otroci. Skupina ugrabiteljev je 1. septembra zajela približno tisoč otrok, njihovih najbližjih ter učiteljev. Drama s talci se je po treh dneh pogajanj razpletla nadvse krvavo. Umrlo je 344 ljudi, med katerimi je bilo 172 otrok. Še vedno ni popolnoma jasno, kaj se je v šolski telovadnici dogajalo v prvih dneh novega šolskega leta, kdo je sprožil prvi strel, ki je vodil v kaos, teroristi ali ruski specialci. Oblasti, ki so dolgo prikrivale število talcev, so odgovornost sprva pripisale mednarodni mreži teroristov, pozneje jo je prevzel čečenski voditelj upornikov Šamil Basajev.
Teroristični napadi so glavno orožje upornikov v Iraku, v katerem je drugo leto vojne minilo brez obetov za mir. Po lanskoletnem hitrem ameriškem zavzetju Iraka se po domala vsej državi nadaljuje vojna nizke intenzivnosti. Vsakodnevni napadi na ameriške vojake in zaveznike so terjali že več kot tisoč življenj vojakov, poleg tega pa po nekaterih ocenah že več kot 100.000 življenj Iračanov. Nekdanjega diktatorja Sadama Huseina, ki čaka na sojenje, so zamenjali drugi voditelji. Med njimi je najbolj iskan Jordanec Abu Musab al Zarkavi, ki naj bi sodeloval z Al Kaido in ki za dosego svojega cilja – iz države pregnati ameriške okupatorje in njihove sodelavce – ne izbira sredstev. Al Zarkavi naj bi bil odgovoren za večino ugrabitev zahodnih civilistov, ki so jih obglavili, posnetke teh okrutnih dejanj pa poslali svetovnim medijskim hišam ter jih objavili na spletnih straneh. Čeprav se vse bolj zdi, da se največji svetovni sili dogaja novi Vietnam, v Washingtonu napovedujejo, da bodo januarja 2005 v Iraku izvedli prve demokratične volitve in ustoličili prvo demokratično vlado.
Prve predsedniške volitve v zgodovini države so oktobra letos, tri leta po padcu talibanskega režima, izpeljali v Afganistanu. Po pričakovanjih je že v prvem krogu prepričljivo zmagal dosedanji začasni predsednik Hamid Karzaj, ki uživa veliko podporo Zahoda.
Razmere v Iraku so krojile izid ameriških predsedniških volitev, ki so potekale v začetku novembra. S svojo prvo volilno zmago – pred štiri leti mu jo je podarilo ameriško vrhovno sodišče – je dosedanji republikanski predsednik George Bush dobil svoj drugi mandat v Beli hiši. Poleg tega so republikanci še povečali število svojih predstavnikov v predstavniškem domu in senatu. Čeprav je bil Irak veliko breme za Busha – poleg visokega krvnega davka ameriških vojakov in nikoli najdenega orožja za množično uničevanje je izbruhnil še škandal zaradi izživljanja ameriških vojakov nad iraškimi zaporniki –, pa njegov protikandidat, demokratski senator John Kerry, očitno ni našel pravega odgovora na napade republikanske stranke.
Novembra so se Palestinci poslovili od svojega dolgoletnega predsednika Jaserja Arafata, ki je umrl v bolnišnici v Parizu. Smrt po mnenju Palestincev legendarnega voditelja za palestinsko državo, po mnenju Izraelcev pa terorista, je okrepila upanje na nov začetek pogajanj med sprtima stranema. Z Arafatom se v zadnjih letih niso želeli pogovarjati ne v Izraelu ne v ZDA. Z novim palestinskim vodstvom – trenutno ga predstavljajo premier in šef varnostnih sil Ahmed Kurej, vodja Palestinske osvobodilne organizacije Mahmud Abas in predsednik parlamenta Rauhi Fatuh – pa naj bi bili pripravljeni ponovno sesti za pogajalsko mizo. Začasno palestinsko vodstvo je volitve novega predsednika napovedalo za 9. januar 2005. Volitve bodo tudi pokazale, ali so Palestinci izkoristili smrt ključne osebe svojega boja in poenotili vrste ali pa bodo nesoglasja med različnimi frakcijami vodila v nove spopade.
Spremembo režima naj bi prinesle tudi volitve v nekdanji sovjetski republiki Ukrajini. 21. novembra sta se za mesto dosedanjega predsednika Kučme potegovala prorusko usmerjeni premier Viktor Janukovič in opozicijski kandidat Viktor Juščenko. Volitve je dobil slednji, vendar so opazovalci volitev poročali o številnih volilnih prevarah. V prestolnici Kijev je zato več dni protestiralo na tisoče privržencev opozicije, ki so se jim kasneje pridružili tudi pristaši premiera Janukoviča. Razkol v državi je še poglobila ugotovitev zdravnikov, da je bil opozicijski predsedniški kandidat Juščenko zastrupljen. Politično krizo v Ukrajini, ki je zanetila tudi spor med Rusijo in ZDA, je za nekaj časa ustavilo ukrajinsko vrhovno sodišče, ki je razveljavilo izid predsedniških volitev in za 26. decembra razpisalo nove volitve.
Leto 2004 je bilo zgodovinsko za Evropsko unijo in Nato. Za prvo povezavo iz najmanj treh razlogov: pridružilo se ji je deset novih članic (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija); voditelji petindvajseterice so konec oktobra v Rimu podpisali prvo evropsko ustavo, ki naj bi po ratifikaciji v vseh članicah urejala delovanje Evropske unije; na decembrskem vrhu v Bruslju pa so se voditelji dogovorili, da se prihodnje leto začnejo pogajanja za članstvo z najstarejšo prosilko – Turčijo.
Konec marca je sedem držav (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Slovaška, Slovenija in Romunija) pristopilo k zvezi Nato, v kateri je zdaj 26 članic. Zavezništvo, ki v Afganistanu vodi stabilizacijske sile, se je odločilo tudi za misijo v Iraku. Na vrhu v Carigradu so se članice dogovorile, da bodo skrbele za usposabljanje iraških varnostnih sil. Vendar mnoge med njimi, tudi Slovenija, svojih vojakov niso pripravljene poslati v Irak. Iraške vojake naj bi urili na tleh tretjih držav. Na Balkanu je zavezništvo ohranilo misijo na Kosovu, medtem ko je s predajo poveljstva misije v Bosni in Hercegovini Evropski uniji začelo zmanjševati navzočnost v tej državi. V BiH naj bi tako ostalo le še nekaj sto pripadnikov Nata, ki naj bi v prvi vrsti lovili vojne zločince.
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu še vedno čakajo glavne obtožence, nekdanja voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića ter hrvaškega generala Anteja Gotovino. Glavna tožilka Carla del Ponte je zato večkrat izrazila nezadovoljstvo nad nesodelovanjem oblasti v Republiki srbski, Srbiji in na Hrvaškem. Je pa vlada Republike srbske prvič priznala pokol v Srebrenici, kjer je bilo po podatkih posebne komisije ubitih najmanj 8731 Bošnjakov, in se svojcem žrtev opravičila. Haaško sodišče je potrdilo, da se je v Srebrenici leta 1995 zgodil genocid.
Za razliko od hude suše, ki je leta 2003 prizadela Evropo, se je v letu 2004 z monsuni, orkani in tajfuni vreme zneslo nad Azijo in Južno Ameriko. Pravo katastrofo je v že tako revni državi Haiti povzročil orkan Jeanne. Umrlo je 1870 ljudi. Pred tem je orkan Ivan opustošil Jamajko in Kubo, več deset življenj sta zahtevala orkana Frances in Charley na Floridi. Nad Japonsko se je zneslo kar devet zaporednih tajfunov, med katerimi je bil najbolj dramatičen in smrtonosen Tokage, ki je terjal 67 življenj. Tajfun je prizadel še Filipine, po vzhodni Aziji pa so jeseni divjala še številna silovita neurja s poplavami, v katerih je umrlo nekaj sto ljudi.
Leto 2004, v katerem je minilo 35 let od prvega pristanka človeka na Luni, je bilo prelomno tudi za raziskovalce in ljubitelje vesolja. Raziskovalna robota Spirit in Opportunity sta na Marsu odkrila dokaze o obstoju vode.