Švicarji so na današnjem referendumu odobrili razširitev sporazuma z Evropsko unijo o prostem pretoku oseb tudi v novi članici Bolgarijo in Romunijo. Za razširitev prostega pretoka oseb je glasovalo 59,6 odstotka volivcev, 40,4 odstotka jih je bilo proti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Razširitev prostega pretoka oseb je dobila večinsko podporo v 22 od skupno 26 švicarskih kantonov. Dokaj trdna večina glasov za je presenetila opazovalce, še posebej potem, ko so zadnje javnomnenjske raziskave pred 10 dnevi napovedovale le tesno premoč zagovornikov razširitve sporazuma.
Češko predsedstvo Evropske unije je izid referenduma že pozdravilo. "Čestitamo državljanom Švice, ker so izrazili željo po nadaljevanju sodelovanja z EU na temelju prostega pretoka oseb, ene od temeljnih evropskih svoboščin, ki se nanaša na vse članice Unije," je v sporočilu za javnost zapisalo češko predsedstvo.
Zadovoljen je bil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izid referenduma v izjavi za javnost označil za odličen rezultat. Izrazil je tudi prepričanje, da ta "odpira vrata za nadaljnjo krepitev tesne mreže" odnosov med Švico in EU na področju skupnih interesov.
Po mnenju poslanca Švicarske ljudske stranke (SVP) Guya Pamelina, čigar stranka razširitvi prostega pretoka oseb v Romunijo in Bolgarijo nasprotuje, je rezultat današnjega referenduma posledica tega, da so volivci, ki so bili prej neodločeni, iz strahu pred posledicami negativnega rezultata odšli na volišča in glasovali za. V primeru negativnega rezultata referenduma bi namreč Švici grozila izključitev iz schengna, pa tudi odpoved vrste ključnih dvostranskih sporazumov z EU.
Sporazum o prostem pretoku oseb, ki je začel veljati leta 2002, pet let kasneje pa so ga razširili še na države, ki so v EU vstopile 1. maja 2004, med njimi na Slovenijo, je del t. i. prvega paketa dvostranskih sporazumov med Švico in EU. V tem paketu so še izjemno pomembni sporazumi, ki urejajo odnose na področjih kopenskega in letalskega prometa, kmetijstva, trgovine, javnih naročil in znanosti ter švicarskemu gospodarstvu omogočajo dostop do notranjega trga Unije.
Sporazume v enoten sklop pravno povezuje t. i. giljotinsko določilo, po katerem avtomatsko prenehajo veljati vsi sporazumi, če poteče veljavnost enemu od njih. Številni politiki in strokovnjaki so pred referendumom opozarjali, da bi do takšnega scenarija nedvomno prišlo v primeru negativnega izida današnjega referenduma. V tem primeru bi bila trgovinska menjava in promet med sedemindvajseterico ter alpsko državo precej otežena.
Ogroženo bi bilo tudi članstvo Švice v schengenskem območju brez nadzora na notranjih mejah, v katerega je vstopila 12. decembra lani.
Švica je sicer z EU sklenila okoli 120 sporazumov, ki ji omogočajo visoko stopnjo integracije z Unijo, ne da bi se pri tem morala odpovedati nacionalnim pristojnostim in posebnostim.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.