V podporo raziskovanju se je po uradnih podatkih izreklo kar 66,4 odstotka švicarskih volivcev, velika podpora vladnemu zakonu pa je presenetila tako kritike kot tudi zagovornike novega zakona.
Doslej prepovedano, sedaj dovoljeno
Švica, vodilna država na področju medicinskih in farmacevtskih raziskav, ki doslej ni dovoljevala raziskav na človeških zarodkih, je prva država, ki je to sporno vprašanje predložila v glasovanje volivcem. Vladni zakon so podprle tudi univerze in farmacevtska podjetja, ki so posvarili, da bi ob nesprejetju zakona lahko ogrozili dolgotrajno švicarsko tradicijo na področju medicinskih raziskav in dosegli preselitev raziskovalcev v bolj liberalna okolja, npr. v Veliko Britanijo.
Cerkev ostro proti
Proti zakonskemu predlogu so se javno izrekli katoliška cerkev, stranka Zelenih in skupine za medicinsko etiko, čeprav zakon dovoljuje le omejeno raziskovanje, in sicer zgolj odvečnih izvornih celic, starih manj kot sedem dni od dneva oploditve in namenjenih uničenju.
Raziskave morajo biti v skladu tudi z etičnimi kriteriji
V skladu z novim zakonom bodo oblasti vsak raziskovalni projekt preverile, ali je v skladu z etičnimi in znanstvenimi kriteriji, končno dovoljenje pa bo podal zvezni urad za zdravstvo. Pridobivanje človeških zarodkov v znanstvene namene bo še naprej prepovedano, prav tako tudi uporaba odvečnih zarodkov v druge namene razen za pridobitev izvornih celic.
Izvorne celice veljajo za obetavno raziskovalno področje biomedicine. Znanstveniki želijo iz njih vzgojiti tkivo in organe, npr. za bolne na jetrih ali ledvicah. Raziskovanje človeških zarodkov pa še vedno velja za sporno, saj bi lahko izvorne celice služile tudi kot osnova za kloniranje.
