Švicarski volivci so tako potrdili zakon, ki ga je parlament že sprejel in ki Zvezni obveščevalni službi (BND) omogoča, da z dovoljenjem pristojnih ministrstev in upravnega sodišča za preprečevanje terorističnih napadov lahko prisluškuje telefonskim pogovorom in ljudem na njihovem domu ter vdira v računalnike.
Zagovorniki zakona poudarjajo, da obveščevalna služba potrebuje "optimalna sredstva" za ukrepanje proti nevarnostim. Vlada v Bernu trdi, da bodo novo zakonodajo uporabili le okoli desetkrat letno, in sicer predvsem za nadzor terorističnih osumljencev.
Švicarski parlament je zakon sprejel že leta 2015, a so njegovi nasprotniki, med drugim iz vrst socialistov in zelenih, zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma o tem vprašanju. Po zeleni luči na današnjem referendumu bo zakon stopil v veljavo 1. septembra prihodnje leto.
Nasprotniki zakona opozarjajo, da bo Švica z blagoslovom ljudstva postala "država Velikega brata", saj bo BND imel možnost vdirati v zasebnost državljanov ter nadzorovati njihovo življenje in komunikacije tudi, če ne bo suma kaznivega dejanja.

Pred nekaj leti bi Švicarji, ki osebno svobodo in človekove pravice cenijo kot pomembno vrednoto, večji nadzor njihovega življenja odločno zavrnili. A spričo vrste terorističnih napadov v Evropi v zadnjem času so se, kot kažejo današnji izidi, njihove prioritete nekoliko spremenile.
Obrambni minister Guy Parmelin iz Švicarske ljudske stranke (SVP) je prepričljivo podporo zakonu na referendumu pozdravil in dejal, da se bodo zdaj lahko odzvali na strahove ljudi.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je po drugi strani izrazila obžalovanje ob izidu referenduma. Kot so poudarili, bo novi zakon omogočil "neproporcionalen nadzor" ter ogrozil svobodo izražanja.
Zavrnili višje pokojnine in zeleno gospodarstvo
Ostala dva referendumska predloga, o katerih so odločali danes, so Švicarji glede na vzporedne volitve inštituta gfs.bern, ki jih je objavila švicarska televizija SRF, zavrnili.
Pobudo švicarske zveze sindikatov, da bi zakonsko zajamčeno pokojnino zvišali za deset odstotkov, je glede na končne izide zavrnilo 59,4 odstotka volivcev. Sindikati poudarjajo, da bi lahko samo z zvišanjem pokojnin preprečili, da bi se življenjski standard upokojencev znižal. Znižanje standarda bi bilo sicer v nasprotju s švicarsko ustavo, ki določa, da mora biti državljanom po upokojitvi omogočeno ohraniti dotedanji življenjski slog. Bi bilo pa treba zato zvišati prispevke v pokojninsko blagajno, čemur odločno nasprotujejo združenja delodajalcev, pa tudi desne in sredinske stranke.
63,6 odstotka udeležencev referenduma pa je zavrnilo projekt zelenega gospodarstva, po katerem bi bilo gospodarstvo alpske države do leta 2050 popolnoma trajnostno.
Vodja švicarskih zelenih Regula Rytz je izrazila obžalovanje spričo referendumskega izida. "Švica je zamudila priložnost, da bi bila pri prehodu na okolju prijazno gospodarstvo v svetovnem vrhu," je poudarila. Zagovorniki predloga so pred referendumom poudarjali, da bi morali ekološki odtis Švice drastično zmanjšati, saj bi v primeru, da bi vsak Zemljan živel tako kot povprečen Švicar, človeštvo dolgoročno potrebovalo kar tri planete, ne le enega. Vlada je predlog označila za simpatičnega, a ga je zavrnila kot nerealističnega in finančno neizvedljivega.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.