Nedeljske lokalne volitve v Srbiji in parlamentarne v Vojvodini so po lanskih skupščinskih v republiki in letošnjih predsedniških volitvah znova potrdile, da sta Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića in Srbska radikalna stranka (SRS), ki jo trenutno vodi Tomislav Nikolić, najpomembnejša politična dejavnika v Srbiji. Demokratska stranka Srbije (DSS) srbskega premiera Vojislava Koštunice si je opomogla po porazu na predsedniških volitvah, precej pa sta nazadovali drugi dve članici vladajoče koalicije, G17 plus podpredsednika srbske vlade Miroljuba Labusa in SPO zunanjega ministra SČG Vuka Draškovića.
Da sta se v drugi krog boja za župana srbske prestolnice Beograd uvrstila kandidata DS in SRS, Nenad Bogdanović s skoraj 33 odstotki glasov in Aleksandar Vučić z nekaj manj kot 30 odstotki glasov, so potrdili v štabih vseh devetih kandidatov. Čez dva tedna je pričakovati, da se bo ponovila zgodba iz drugega kroga predsedniških volitev junija letos, ko je bila razlika med Tadićem in kandidatom radikalcev Nikolićem le nekaj odstotnih točk v korist prvega. Takrat so Tadića uspešno podprle vse druge stranke iz t.i. demokratskega bloka.
SRS bo po vsem sodeč tako kot decembra lani na predčasnih parlamentarnih volitvah tudi na vojvodinskem glasovanju za poslance pokrajinske skupščine slavila pirovo zmago. Radikalci imajo v srbski skupščini 82 od 250 poslanskih sedežev, vendar jim lani ni uspelo dobiti partnerjev za oblikovanje vlade. Po nedeljskih skupščinskih volitvah v Vojvodini, ki jim mora zaradi kombiniranega volilnega sistema slediti še drugi krog, bodo radikalci prav tako dobili največ mandatov (po trditvi njihovega štaba 40 od 120), vendar je prav tako pričakovati, da jim ne bo uspelo prevzeti oblasti, tokrat na pokrajinski ravni.
Volitve potekale brez večjih incidentov
Nedeljske volitve, ki so v Srbiji že osme v zadnjih dveh letih, so na splošno minile brez večjih incidentov in nepravilnosti, kar velja tudi za Vojvodino, ki je zadnje čase v središču mednarodne javnosti zaradi domnevnega stopnjevanja nestrpnosti do prebivalcev madžarske narodnosti. Ni dvoma, da so eden od glavnih razlogov za medetnične napetosti prav volitve, ki so se začele vrstiti od decembra lani in po katerih se je pokazalo, da imajo srbski radikalci vse več privržencev, voditeljem sprtih vojvodinskih strank iz t.i. demokratskega bloka, vključno s strankami vojvodinskih Madžarov, pa se močno majejo stolčki na različnih ravneh.
Da so bližnje volitve "dober" razlog za incidente, je potrdil tudi Sandžak na jugu Srbije, kjer so muslimani večinsko prebivalstvo in kjer so se nedavno resno spopadli privrženci dveh tekmic iz vrst strank Bošnjakov, SDP aktualnega ministra SČG za človekove pravice Rasima Ljajiča in Liste za Sandžak skrajneža Sulejmana Ugljanina. Prav zato je bilo v nedeljo v Sandžaku bolj napeto kot v Vojvodini in je pričakovati stopnjevanje napetosti, zlasti ker sta se v drugi krog uvrstila kandidata obeh strank za predsednika sandžaške prestolnice Novi Pazar. Kot so poročali beograjski mediji, je na stotine privržencev Ljajića in Ugljanina v Novem Pazarju v nedeljo ob navzočnosti okrepljenih policijskih sil slavilo vsak svojo "zmago".
Nekateri še vedno zvesti Miloševiću
Nedeljske volitve, ki se jih je udeležilo le slabih 35 odstotkov vseh volilnih upravičencev, so poleg tega pokazale, da SPS Slobodana Miloševića še vedno ni povsem izgubila tradicionalnih oporišč v nekaterih siromašnih občinah na vhodu in jugu Srbije. Pa tudi SPO ni ostal povsem praznih rok, kajti njegov predstavnik ima velike možnosti, da postane župan Kragujevca, resda kot kandidat še nekaterih drugih strank, ki so se združile v predvolilno zvezo z Draškovićevo SPO. Nova Srbija (NS) Koštuničevega koalicijskega partnerja v vladi, Velimirja Ilića prav tako ni imela uspeha v Beogradu, zato pa je ohranila največ svetniških mest v Čačku, za nameček pa je zabeležila velik uspeh še v Valjevu in Nišu. Za zdaj se edino Labusova G17 plus še ne more pohvaliti z omembe vrednim uspehom.
Znani beograjski politični analitik Vladmir Goati je v nedeljo zvečer opozoril, da vse bolj slabi podpora strankam, ki so na oblasti na republiški ravni. Izid lokalnih volitev bi morale vladajoče stranke razumeti kot znak za resno rekonstrukcijo vlade ali predčasne parlamentarne volitve, je še menil. Za analitike je bila posebej zanimiva nizka volilna udeležba (manj kot 35-odstotna), kakršna naj ne bi bila zabeležena vse od uvedbe večstrankarskega sistema leta 1990. Glavni razlog naj bi bila prenasičenost z volitvami v zadnjih treh letih, čeprav posamezni analitiki menijo, da je znatno manjša udeležba na lokalnih volitvah značilna tudi drugod v svetu.
