Tujina

Po tajfunu Filipincem grozijo nalezljive bolezni

Iligan, 21. 12. 2011 08.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Filipincem po divjanju tajfuna Washi grozijo epidemije kužnih bolezni. Umrle pokopavajo v skupinska grobišča, več kot četrt milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Prizadetim je na pomoč priskočila tudi mednarodna skupnost.

Tajfun Washi je pomoril več kot tisoč ljudi, 275.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.
Tajfun Washi je pomoril več kot tisoč ljudi, 275.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. FOTO: Reuters

Prebivalce dveh južnih filipinskih mest je prizadel tajfun, ki je po opustošenju pustil za seboj več kot 1.000 mrtvih, 275.000 prebivalcev pa je ostalo brez strehe nad glavo. Filipinski predsednik Benigno Aquino III je zaradi posledic tropske nevihte Washi že razglasil narodno katastrofo.

Tajfun Washi je po letu 2008 eden najhujših tajfunov, ki so prizadeli območje. Tajfun Fengšen, ki je območje prizadel pred tremi leti, je v celinskem delu Filipinov zahteval 938 življenj, tajfun Thelma pa je leta 1991 na otoku Leytein povzročil hude poplave, v katerih je umrlo 5.000 ljudi.

Poplave, ki so posledica hudega neurja, so doslej povzročile gmotno škodo v vrednosti 17,5 milijona evrov. Vodja državnega centra za naravne katastrofe Benito Ramos je potrdil, da so do sedaj našteli že 1.002 mrtva, več deset pa jih še pogrešajo v rušilnih plazovih, po divjanju poplav in pod porušenim drevjem.

Mestne oblasti v mestu Iligan so začele množično pokopavati žrtve, saj so nekatere že začele razpadati. Na mestnem pokopališču so zgradili velike betonske grobnice, v katere ljudi skupinsko pokopavajo. Oblasti v mestu Cagayan de Oro Delayed so začeli ljudi skupinsko pokopavati po tem, ko je policiji uspelo identificirati več kot 600 utopljencev.

Filipinske oblasti pa svarijo pred veliko nevarnostjo kužnih bolezni. Ministrstvo za zdravje je sicer v najbolj prizadeti mesti Cagayan de Oro in Iligan že napotilo reševalne ekipe, ki naj bi preprečile izbruh nalezljivih bolezni. Največja nevarnost sta umazana voda in pomanjkanje sanitarij.

Lokalne oblasti hitijo s pokopom umrlih, ki jih pokopavajo v skupinska grobišča, saj preživelim zaradi pomanjkanja pitne vode grozijo epidemije kužnih bolezni.
Lokalne oblasti hitijo s pokopom umrlih, ki jih pokopavajo v skupinska grobišča, saj preživelim zaradi pomanjkanja pitne vode grozijo epidemije kužnih bolezni. FOTO: Reuters

Primanjkuje čiste pitne vode, nekatere vasi pa so skoraj v celoti zravnane s tlemi. Delegacija Evropske unije v Manili je sporočila, da bo EU za pomoč pri reševanju in obnovi po poplavah Filipinom namenila tri milijone evrov, ki naj bi jih porabili predvsem za odstranjevanje ruševin, hrano, začasna prebivališča, zdravniško pomoč, dostavo pitne vode in ureditev sanitarij.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.