Haaški preiskovalci so v poročilu uporabljali podatke iz preiskave, ki je po Miloševićevi aretaciji leta 2001 potekala v ZR Jugoslaviji. Šlo je za posebno finančno strukturo, ki so jo organizirali haaški obtoženci Slobodan Milošević, sedanji predsednik Srbije Milan Milutinović in Nikola Šainović, ki je obtožen za zločine na Kosovu leta 1999. Pri "poslu" so sodelovali še Mihalj Kertes, direktor takratne carine, Borka Vučič, glavna Miloševićeva sodelavka za bančne posle, ki pa je za beograjsko televizijsko postajo B92 zanikala svoje sodelovanje v finančnih mahinacijah, in drugi.
Haaško sodišče je, kot piše v poročilu, naredilo analizo in pregled dokumentov o financiranju srbskega notranjega ministrstva in jugoslovanske vojske, ki sta v prvi polovici leta 1999 delovala na Kosovu. Ugotovilo je, da je zvezna carinska uprava od leta 1994 omogočala zbiranje velikih vsot denarja, ki je bil v gotovini - po Miloševićevem ukazu - nakazovan vojski in policiji, namenjen pa tudi financiranju ustanov v Srbiji in tujini prek ciprske poslovalnice Beobanke in fiktivnih podjetij na Cipru.
V poročilu je tudi zapisano, da so omenjeno finančno strukturo na Cipru pripravili po uvedbi sankcij zoper ZRJ leta 1992, zaradi katerih je imela ZRJ zelo omejene možnosti legalnega nakupa orožja in vojaške opreme. Poročilu je priložena tudi pisna izjava Slobodana Miloševića, da so izdatki "državna skrivnost" in da niso vključeni v zvezni oz. republiški proračun.
V poročilu o načrtovanju in uresničevanju posebne finančne strukture so tudi izjave vrste funkcionarjev, zaposlenih v bankah in policiji iz časa Miloševićevega predsednikovanja ter pregled podatkov iz družb, ki so dobavljale opremo za notranje ministrstvo in jugoslovansko vojsko.
