Tujina

Tajvan jezi Kitajsko

Taipei, 27. 11. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Tajvanski parlament je sprejel klavzulo v referendumskem zakonu, ki omogoča razpis plebiscita o suverenosti tega otoka.

Protestnik na Tajvanu
Protestnik na Tajvanu FOTO: Reuters

Tajvanski parlament je kljub ostremu nasprotovanju Kitajske in nesoglasjih med opozicijo in vladno stranjo sprejel predlog zakona, ki bi med drugim omogočil sklic referenduma o spremembi imena in ustave ter omogočil razpis plebiscita o samostojnosti otoka, v primeri, da Kitajska napade Tajvan. Kitajska je namreč že grozila, da bo v primeru osamosvojitve Tajvana posredovala z vojaško silo. Za predlog omenjenega zakona je glasovalo 108 poslancev, proti pa 82. Prokitajsnko usmerjeni opoziciji je uspelo doseči, da lahko zahtevo za razpis plebiscita podajo le državljani ali parlament. Vlada se je namreč zavzemala, da bi o razpisu referenduma lahko odločala tudi sama vlada, čemur je opozicija ostro nasprotovala.

"Tajvanska neodvisnost pomeni vojno," je jasno povedal Zaiši.

Kitajska: neodvisnost Tajvana pomeni vojno

Uradni Peking je prejšnji teden Taipeiju ponovno zagrozil z vojno, če bo ta nadaljeval aktivnosti za formalno neodvisnost. "Separatistične sile na Tajvanu bodo plačale visoko ceno, če menijo, da proti njihovi zahtevi po formalni neodvisnosti ne bomo nastopili z vojaško silo," je po dejal visoki kitajski predstavnik, pristojen za Tajvan, Wang Zaiši.

Grožnje o morebitnih napadih je Peking izrazil že pred enim tednom in tako slušal preprečiti omenjene odločitve tajvanskega parlamenta.

Taipei neenoten

Raziskave javnega mnenja so pokazale, da večina Tajvancev ni naklonjena političnim spremembam in zagovarjajo ohranitev sedanjega statusa quo otoka.

Vprašanje sprejetja predloga zakona o razpisu referendumov je v parlamentu naletelo na različna mnenja. Vladna stran ga je namreč močno zagovarjala, medtem ko je bila prokitajska opozicija zadržana.

Tajvanski predsednik Čen Šuibian se je v pripravah na predsedniške volitve, ki bodo marca prihodnje leto, močno zavzel za možnost razpisov referendumov. Tako je obljubil, da bo v primeru ponovne izvolitve v naslednjih treh letih razpisal referendum o novi ustavi.

Glavna opozicijska stranka KMT je, kljub predhodnemu nesoglašanju, ob odločanju o omenjenem zakonu, glasovala za sprejetje. Kot menijo poznavalci tajvanskih razmer, naj bi se za to odločili predvsem zaradi izgubljanja podpore med volivci.

Tajvan se je od Kitajske ločil leta 1949 po državljanski vojni. Peking pa ne priznava samostojnosti otoka in ga obravnava kot eno izmed kitajskih provinc.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10